Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2009
Pomlad se je velikodušno razbohotila med krošnjami dreves, predramila zaspance, preplavila gozdove in travnike, obsijala pešpoti in privabila na plano vse, ki jim je gibanje v naravi ljubo. Tudi tiste, ki ljubijo veter v laseh, no, na čeladi! Rolarje, kolesarje, motoriste … Teh je med pravkar minulimi prazniki kar mrgolelo. Jekleni dvokolesniki so švigali in jemali dih. Koliko domišljije, navzoče bahatosti; A tudi tople barvitosti in privlačnosti. Pogled se ustavi tudi na zapeljivih dvokolesnih oblinah, seveda, če ne drvijo kot za stavo. Naj jim predrznost in velika hitrost ne zameglita ljubezni do življenja, do občutka svobode in notranjega ustvarjalnega nemira po odkrivanju novih svetov, novih izzivov, novih pomladi. A velika strast izbranih je tudi oblikovanje koles in motorjev. Nekateri med njimi vzbujajo strogo eleganco, zopet drugi ponujajo popoln odklop. A vsi so nekaj posebnega. To so stvaritve učitelja oblikovanja Gregorja Marklja – več o njem preberite v Šolskih razgledih, ki smo jih tokrat obarvali z njegovimi mojstrovinami.
Teža besede
V tokratnem uvodniku Dušica Kunaver duhovito in zabavno razkriva pomen kletvic. Učenci namreč niso vedeli, da si je nekaj tednov skrivaj beležila njihove kletvice in si zraven pripisovala, ob kakšni priložnosti so bile izrečene. Torej kurba … Kaj je to – kurba? Bi lahko kdo prevedel to besedo? Morda niste vedeli, a kurba je pravzaprav marela, ki je pri šolskih vratih ne morete odpreti, ali vreme, ki ni bilo tako, kot bi moralo biti, kurba je tudi smučka, ki se vam je zataknila sredi smučišča na športnem dnevu … Klik!
»Klik za več!«
Ne bo rokohitrskih potez
Nedavno (sredi aprila letos) smo imeli priložnost slišati mnenja nekdanjih šolskih ministrov, ki so se na Bledu udeležili seminarja. Med drugim so na omizju spregovorili o razvoju slovenskega osnovnega šolstva, razpravljali o vzgojni plati pedagoškega dela, podali so ključne dosežke minulega mandata, ozrli pa so se tudi v prihodnost … Več v ŠR!
Skrhala je dobre odnose
Uspešnost
Ivanka Tompa se sprašuje, koliko šol v Sloveniji ima v zbornici na oglasni deski listo zaposlenih z izplačano uspešnostjo za pretekli mesec? Koliko delavcev je z izplačano uspešnostjo svojega dela zadovoljnih? Je mogoče prav vaša šola tista, ki se lahko pohvali s pritrdilnim odgovorom na obe vprašanji? Nekdo je vrgel med zaposlene v zbornice – kost z imenom uspešnost. Tepite se zanjo! Tako so v zbornicah prijetno ozračje zamenjale zdrahe, zavist, prezir ...
»Klik za več!«
Sramota
Ali je res morala in etika učiteljev tako nizka, da je mnogim vseeno, da se na listi prisotnosti pojavlja njegovo ime in priimek, njega pa ni? Ker za konferenco ni treba plačati kotizacije in ker ravnatelji odobrijo udeležbo, mnogi udeleženci počakajo na kosilo in odidejo. Ali je res nujno, da učitelje vedno nekdo nadzira? Smešno je, da se učitelji borijo proti »špricanju« pouka, mnogo učiteljev pa šprica delavnice, na katere so se sami prijavili. Zanimivo bi bilo slišati opravičila učiteljev, zgroženo in nejevoljno pristavlja Marina Svečko, ki so prišli na konferenco le na kosilo, ostali čas pa so si vzeli prosto. In, seveda, komentarje njihovih ravnateljev … Preberite v ŠR!
Zahtevajte tišino!
Kako učinkovito poučevati
Študentom in učiteljem je prišla predstaviti nekaj učinkovitih prijemov pri poučevanju. Prijemov, ki učencem pomagajo učiti se in razmišljati ter jih ob tem pripravijo tudi do lepega vedenja. Sue Cowley je poučevala po vsej navpičnici vzgoje in izobraževanja do univerzitetne ravni, na najtežavnejših šolah pa je, kot pravi, dobila največ zamisli, kako učinkovito poučevati in »ukrotiti« mlade. Kaj je tisto najpomembnejše, kar zahteva od učencev? Med mnogimi zanimivimi spoznanji razkriva tudi pot, kako naj si učitelj ustvari znosne razmere za delo v razredu.
»Klik za več!«
Usoden Evrosong
Kako učinkovito poučevati
Samostojno se je naučila švedščino. Ne da bi vedela, je uporabila metodo superučenja in izjemno hitro usvojila jezik. Zanimanje za švedščino se je začelo nekaj dni pred Evrosongom 2003, ko je slišala švedsko pesem, ki je ni mogla pozabiti. Tisto poletje je bila stara 14 let. Začela je gledati švedske filme in poslušati švedsko glasbo. Avgusta 2004 je bila prvič v Stockholmu, pozneje še trikrat … Začela je kupovati DVD-je švedskega izbora za Evrosong, dobila je prenosni računalnik in internetno povezavo – to ji je omogočilo, da je začela brati in gledati njihove oddaje. »Bila sem kot spužva,« pravi študentka Katja Vidojević iz Pirana, ki poleg švedščine govori še precej drugih tujih jezikov … Več v ŠR!
Kaj bi vas še zanimalo?
Kako učinkovito poučevati
Mojca Peček Čuk v svojem prispevku Širokosrčnost, a ne le v besedah ponazarja, kako se na Stari celini, ki postaja vse bolj pisana in večkulturna, s priseljenci in z begunci ne srečujejo le socialne ustanove, nevladne organizacije, policija ali trg delovne sile, marveč vse bolj tudi šole in s tem učitelji. A mnogi med njimi niso primerno usposobljeni … Dr. Mojca Kovač Šebart tokrat povzema nastanek prve Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v samostojni Sloveniji, razmišlja o novi in pristavlja, da bo zanimivo spremljati, katere rešitve bodo imele prednost pred drugimi in kakšne bodo pristojnosti ter razmerja med komisijami (gimnazija, posebne potrebe, pregled zakonodaje) na eni strani in nacionalno strokovno skupino, ki bo pripravljala Belo knjigo, na drugi. Polonca Demšar piše o tem, kako glasba pomembno vpliva na vzgojo mladih. Slog in zvrst glasbe namreč velikokrat predstavljata tudi neprimerne vzorce medsebojnih odnosov. Predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Anton Savnik opozarja, da gre pri glasbeni vzgoji in izobraževanju v celotni navpičnici med drugim tudi za umetniško izobraževanje, ki močno presega zgolj pedagoško stroko, zato je vredno o tem temeljito razmisliti. Niko Slana je tudi tokrat jedrnat, a udaren kot po navadi. Zanima ga, ali ste morda zasledili osmrtnico za Agencijo za šport Ljubljana …
Ne prezrite!
Spet je z nami Sviz. Tokrat poleg aktualnih dogodkov in napovedjo svežih seznanja o pravicah in obveznostih strank pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi.
CŠOD se tokrat oglaša iz doma Lipa, seznanja z dejavnostmi, ki potekajo pod okriljem ekošol, in predstavlja šolo v naravi za viteze in lokostrelce.
Založbi DZS in i2 predstavljata svoje knjižne novosti, svojo pestro ponudbo šolskih potrebščin pa predstavlja tudi Kopija nova, šolski program.
Ugodnosti SAMO za razgledovce!
Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.
