Skrhala je dobre odnose

Uspešnost

Koliko šol v Sloveniji ima v zbornici na oglasni deski listo zaposlenih z izplačano uspešnostjo za pretekli mesec? Koliko delavcev je z izplačano uspešnostjo svojega dela zadovoljnih? Je mogoče prav vaša šola tista, ki se lahko pohvali s pritrdilnim odgovorom na obe vprašanji?

Mislim, da jo je »nekdo« vrgel leta 1994 med nas zaposlene v zbornice – kost z imenom uspešnost. Tepite se zanjo! Namen je bil dosežen, saj smo ob glodanju pozabili na ocvirke. V zbornicah so prijetno ozračje zamenjale zdrahe, zavist, prezir ...

Verjetno je bilo komu že prej samoumevno, da se bodo poslej učitelji ukvarjali sami s sabo, opazovali bodo drug drugega, kako kdo dela in si potem šušljali o tem na šolskih hodnikih ali v kabinetih, ko ne bo zraven »sumljivih«, ki nesejo vse še sveže ravnatelju v pisarno.

Tako je verjetno še zdaj. Ravnatelj pa ima platno in škarje v svojih rokah.

Kakšna so strokovna merila za ocenjevanje uspešnosti?

Če bi ta bila jasna, potem bi lista z uspešnostjo delavcev brez težav visela vsak mesec na vpogled vsem zaposlenim.

Pri ocenjevanju uspešnosti naj bi po logiki merili kakovost in ne količine. Količina se odraža ovrednotena kot povečan obseg dela, interesne dejavnosti imajo svojo ceno v kvoti ur, ki so za to dejavnost namenjene; za izpeljavo večjih projektov so prav tako na voljo ure, če pa so ti zelo uspešni, dobijo učitelji še določeno število točk, ki jim pomagajo napredovati v plačilni razred ali v naziv.

Kje pa je zdaj uspešnost? Vse vzvode ima v rokah ravnatelj. Ali se drži določenih navodil ali pa se vsaj trudi, da bi pravično razdelil denar, ki ga ima na voljo za uspešnost delavcev? Denar je vsepovsod kamen spotike, pa čeprav gre za drobiž, kot včasih radi pravijo ravnatelji. A ko ga dobijo zmeraj isti delavci največ, se ga čez leto nabere. Pa smo spet pri pristranskosti, ki jo tudi pri ocenjevanju uspešnosti povzroča prijateljstvo, (ne)simpatičnost ... Kaj boste rekli na to? Med počitnicami, kot radi pravimo dopustu pedagoških delavcev, pa tudi nimajo vsi enakega izplačila omenjene postavke. Zanima me, kako bi to pojasnili ravnatelji.

Uspešnost v vzgoji in izobraževanju je težko izmerljiva s tehtnico ali z merilnim trakom, zato si jo lahko nekdo prilagaja po svoje. Delavci pa vedo, koliko si kdo zasluži, a kaj to pomaga, če imajo »tisti« delavci navsezadnje denar in ravnateljevo zaščito.

Večina učiteljev je pri svojem delu prizadevna, konec koncev jim vsako uro »hospitira« tudi do sto ljudi (če je v razredu 25 učencev, v družinah, v katerih se doma pogovarjajo o delu v šoli). Kdo bo tvegal? Starši in celo učenci lahko danes hitro degradirajo nedelavnega učitelja. Učitelji pa so radi uspešni pri svojem delu in če kdo to opazi, še toliko bolj … Več v ŠR!