Zahtevajte tišino!
Kako učinkovito poučevati
Študentom in učiteljem je prišla predstaviti nekaj učinkovitih prijemov pri poučevanju. Prijemov, ki učencem pomagajo učiti se in razmišljati ter jih ob tem pripravijo tudi do lepega vedenja. Sue Cowley je poučevala po vsej navpičnici vzgoje in izobraževanja do univerzitetne ravni, na najtežavnejših šolah pa je, kot pravi, dobila največ zamisli, kako učinkovito poučevati in »ukrotiti« mlade. Da si boste laže predstavljali, na kako zahtevnih šolah v urbanih središčih Velike Britanije je poučevala, si lahko ogledate kratki film na spletnem portalu YouTube z naslovom Undercover teacher, ki je na Otoku sprožil pravo afero.
»Ko se prvič srečate z razredom, morate vzpostaviti stik tudi s skupino učencev, ki praviloma sedi zadaj – z uporniki. To je zelo težavna naloga. Laže vam bo, če boste med uro čim pogosteje stopili do njih in od tam posredovali snov,« svetuje strokovnjakinja. Drugič. Učitelj mora učencem nujno takoj povedati, kaj od njih pričakuje, kako naj se obnašajo. To stori tudi sama. Zbranim pove, da zahteva med predavanjem popolno tišino. Prav tedaj pa vstopi v predavalnico skupina zamudnikov. Gostujoča predavateljica jih pospremi s pikro opazko: »Vaši učenci tudi tako pozno prihajajo k uri? Ne skrbite, ne bomo vas spravljali v zadrego z buljenjem.« In, seveda, neusmiljeno bulji, dokler ne sede še zadnji od njih.
Strašljivo, skrivnostno … da le pritegne
Kaj je tisto najpomembnejše, kar zahteva od učencev? Poleg popolne tišine med razlago še to, da ji prisluhnejo. A kako to doseči? Sue Cowley je prava zakladnica nasvetov. Toda ob tem poudarja, da mora vsak učitelj razviti svoj slog poučevanja, takega, ki mu je pisan na kožo, sicer ne more biti prepričljiv. »Zavedati se mora, da učence z ustreznimi učnimi metodami, s katerimi jim pomaga učiti se in razmišljati, pripravi tudi do lepega vedenja.« Kaj naj si torej učitelji zapomnijo? Učence naj pripravijo do tega, da govorijo – seveda tedaj, ko je to primerno. Tako se bodo naučili več. Čim pogosteje naj jim omogočijo eksperimentirati, da se predmetov dotikajo, jih uporabljajo …, saj so neposredne izkušnje zelo pomembne in spodbujajo ustvarjalnost. Ustvarjajo naj tudi zanimivo ozračje, ki bo usmerilo njihovo pozornost in sprožilo zanimanje – to je lahko strašljivo (sveče, tema), skrivnostno (prizorišče zločina) … Učitelj naj opredeli tudi cilj, ki ga želi doseči s posamezno dejavnostjo, in določi časovno omejitev. Otroci bodo namreč hitreje razmišljali, če bomo od njih zahtevali deset zamisli v dveh minutah, kot če naloge ne bi tako natančno opredelili. Ob naštetem je nadvse pomembno še spodbujati učence k sodelovanju, še več: »Pripraviti jih moramo, da bodo upali tvegati! Tvegati, da se morda tudi osmešijo.« Učno uro je treba jasno začrtati, saj s tem učencem ponudimo zemljevid, s pomočjo katerega se lahko orientirajo. Toda ne smemo biti togi: »Včasih se ure razvijajo kot nekaj organskega.« Naloge, s katerimi prekinemo razlago naj bodo kratke, da se ne začnejo dolgočasiti in klepetati. Poleg tega nam več kratkih in različnih nalog omogoči, da izpolnimo več ciljev in učence večkrat nagradimo. To pa spodbuja njihovo motivacijo za delo. Skratka, učence je treba čim pogosteje zaposliti! A ne smemo pozabiti tudi na to, da naloge prilagodimo različnim učnim tipom.
Odgovor se ponuja sam
S tovrstnimi prijemi naj bi učitelj popestril uro, učence umiril in jih motiviral za delo. A kako težko je to v resnici doseči v skupini otrok in najstnikov, so dokazali kar navzoči študenti pedagoških smeri in učitelji. Še posebno slednji se niso pustili motiti in so brez zadržkov klepetali. Pravzaprav so vsakokrat, ko je predavateljica uporabila enega od svojih prijemov, potrebovali presenetljivo dolgo, da so to sploh opazili in se umirili. Za kratek čas. Toda Sue Cowley je z avtoritativnostjo in prijaznostjo dosegla svoje – izpeljala je predavanje in uspešno krotila večdesetglavo občestvo. Vsakokrat, ko je izza miz zašumelo, je preprosto prenehala predavati in mirno zrla v skupino klepetulj. Sčasoma ji je verjetno postalo jasno, da bodo tovrstni premori predolgi in ji ne bo uspelo do konca izpeljati predstavitve. Zato je ubrala drugo pot … Preberite v ŠR!