Vsebina časnika Šolski razgledi številka 6/2009
Narava se prebuja. Prve spomladanske cvetlice nas že razveseljujejo in ptičja pesem je čedalje bolj živahna. Tudi v predelih, kjer je zapadlo to zimo meter in več snega, ta iz dneva v dan kopni. Še malo, še malo in vse bo ozelenelo in zaživelo. Tako pri nas. Na drugem koncu sveta, v Afriki, natančneje v Gani, je podoba drugačna. Tam snega ni, namesto letnih časov, kakršne poznamo pri nas, se izmenjujeta suha in deževna doba. Prav zdaj se končuje suho obdobje in iz dneva v dan bo več dežja ... Vse je bujno zeleno in že cveti, kar pa še ni, je tik pred razcvetom. Barvite podobe iz tokratne številke Šolskih razgledov so iz daljne Gane, iz dežele učitelja Kofija, ki mu namenjamo nekaj vrstic v tokratni rubriki Srečanja (stran 4). Zakaj pisano cvetje? Predvsem zato, da bomo hitreje dočakali zares sončne in tople dni in seveda na široko razprte cvetove. Ker trka na vrata pomlad in ker je pred nami materinski dan. Oznamovali smo ga s prav posebnimi pesmimi naše izjemne in tenkočutne pesnice Neže Maurer, nedolgo tega izbrane za Slovenko leta 2008, zbrali pa smo tudi nekaj dragocenih utrinkov, ki jih izpoveduje ženska duša …
Profesor za katedrom kot slika na ekranu
Virtualni študijski paradoks
Ali ima virtualni svet tolikšen vpliv na študente, da je zanje postal resničnejši od resničnosti same? Je zato prišlo tako daleč, da se je tudi resničnost začela spreminjati v virtualnost? Nedavno je namreč doktor fizikalnih znanosti France Sevšek, profesor in dekan Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, v pogovoru z našo kolumnistko Jasno Kontler – Salamon, omenil, da opaža vse več študentov, ki se med predavanji obnašajo, kot da predavatelja sploh ne bi bilo. Med predavanjem se namreč brezskrbno pogovarjajo, ob tem kaj prigriznejo ali celo zapustijo svoj sedež. Počnejo torej približno to, kar verjetno počnejo tudi doma pred televizijskimi in računalniškimi ekrani …
»Klik za več!«
Ob odkritju posmrtnih ostankov
V začetku marca letos so v Barbarinem rovu rudnika Huda jama pri Laškem odkrili veliko posmrtnih ostankov. Po ocenah naj bi šlo za dvesto do tristo mumificiranih trupel žrtev množičnih povojnih pobojev. Ob tem dogodku je javno spregovorila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik in med drugim opozorila, da bi se morali o tej temi previdno in odgovorno pogovoriti tudi v šolah z učenci in dijaki, tudi šolski minister dr. Igor Lukšič se je strinjal, da je treba šolarjem pojasniti, kaj so bili povojni poboji. O tem – kako torej spregovoriti z učenci in dijaki o tako občutljivi temi, na kaj morajo biti učitelji še posebno pozorni, kakšne pasti jih utegnejo pri tem presenetiti – pišejo dr. Oto Luthar, dr. Janko Prunk in mag. Vilma Brodnik. Preberite v ŠR!
Je sprememba potrebna?
Drugi tuji jezik
»Kot učiteljici iz prakse se mi ob vpeljavi obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli poraja vrsta pomislekov. Čeprav naj bi prebivalci Evrope poleg materinščine govorili vsaj dva tuja jezika, se mi ne zdi primerno, da bi že v osnovni šoli vpeljali obvezni drugi tuji jezik,« razgrinja profesorica angleškega in francoskega jezika Betka Pišlar. Meni, da je zdajšnje stanje v devetletni osnovni šoli zadovoljivo, saj učencem omogoča drugi tuj jezik – po izbiri, ki jo ponuja šola. Zakaj bi torej spreminjali sistem, ki je dober? Sprašuje se tudi, zakaj bi z vpeljavo obveznega drugega tujega jezika vsiljevali učenje tega vsem, tudi tistim, ki imajo učne težave …
»Klik za več!«
Dejavni, ustvarjalni, uspešnejši
Andrej Huber piše, kako se je lotil dela pri pouku tehnike in tehnologije, matematike in v podaljšanem bivanju. Razkriva, kaj je nujno za uspešno delo z učenci. A dobrega ozračja ni enako lahko ustvariti pri vseh omenjenih predmetih. Namig: pri nalogah šaljivega ali zavitega tipa se lahko izkažejo tudi po znanju slabši učenci. Pri delu v skupini ni več le učitelj, temveč učencem postane predvsem partner. Tako je v razredu sproščeno, učenci so dejavni, ustvarjalni, uspešnejši, tekmujejo med sabo in si pomagajo. Preberite v ŠR!
Stara zgodba
1976 = 2009
»Svojo učiteljsko pot sem začela na Osnovni šole Prule kot učiteljica matematike, fizike in tehničnega pouka pred triintridesetimi leti. V tistih časih, bilo je leta 1976, so preverjali, ali naše delo ustreza delovnemu času 40 ur na teden. Ravnatelj šole (Bogomir Javornik) je imel veliko »plahto«, v izmeri dveh kvadratnih metrov z imeni in priimki vseh učiteljev, na kateri je natančno zapisoval, koliko ur je učitelj opravil poleg ur pouka v razredu. Tisti, ki smo jim dokazovali, da delamo dovolj in še več, so zdaj že upokojeni; zdaj dokazujemo novemu rodu,« ugotavlja Jasna Lesar. Prepričana je, da tisti, ki dvomijo v 40-urni delavni čas, nikoli niso bili (vestni) učitelji ali pa so se tako hitro povzpeli na zavod ali ministrstvo za šolstvo …
»Klik za več!«
Naj spodbudi srce in možgane
Ne smemo pozabiti na to, da smo šola in učitelji najpomembnejša gonilna sila pri izobraževanju mladih za trajnostni razvoj. Šolarje lahko obogatimo s spretnostmi, kot so: razumevanje, kritično odločanje in sodelovanje. S tem so ustvarjeni najboljši temelji za razvoj mladih v dejavne državljane v demokratični družbi. Lenka Žigon se sprašuje, kaj si pravzaprav želimo v prihodnje? Meni, da je treba razvijati takšne metode sodelovalnega učenja, ki bodo spodbudile srce in možgane. Čustvena izkušnja (učenje s srcem) je namreč izredno pomembna pri pridobivanju znanja … Več v ŠR!
Kaj bi vas še zanimalo?
Tokrat celo stran namenjamo besedam. Učiteljica v glasbeni šoli opaža, da otroci, ki pridejo na sprejemni izpit in zapojejo pesem po svojem izboru, posegajo po vsem drugem prej kot po slovenski ljudski pesmi, učiteljica razrednega pouka pa ugotavlja, da imajo narečne pravljice pri pouku zelo pomembno vlogo. Dr. Anton Kotar tokrat opozarja, da preglasno kričanje učitelja pri pouku učence in dijake vznemiri, zamori, dekoncentrira, preglasen govor pa je škodljiv tudi za učiteljev glas, profesorica angleščine Barbara Šulc razgrinja , kako naj se lotimo besedotvorja, da bo naše učenje in poučevanje čim uspešnejše in da bomo obogatili besedni zaklad v angleščini, objavljamo tudi prispevek, ki ponazarja, kako so dijaki na eni od srednjih šol ob zanimivem projektu spoznavali pomen varčevanja z vodo in energijo …
Ne prezrite!
Šola za ravnatelje vabi konec marca in v začetku aprila letos na XIII. strokovni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju – Vodenje in dosežki učencev v teoriji in praksi, Založba Rokus Klett na enodnevni simpozij za profesorje slovenščine (18. aprila letos), pod okriljem Osnovne šole Beltinci pa bo ob 230-letnici tamkajšnjega šolstva sredi maja letos potekal mednarodni simpozij Vizija šolstva.
Zavod RS za šolstvo napoveduje kar nekaj seminarjev, simpozijev in strokovnih posvetov, in sicer Posvet za ravnateljice in ravnatelje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, seminarja Evropski jezikovni listovnik v osnovni šoli in Vloga učitelja za varno in odgovorno spolno vzgojo otrok in mladostnikov, strokovni posvet Drugačnost ni ovira, ampak prednost …
Založba Pivec predstavlja svoje novosti, založba i2 pa priročne učbenike in delovne zvezke iz zbirke Planet znanja. V tej številki boste tudi našli kar nekaj razpisov za prosta delovna mesta.
Ugodnosti SAMO za razgledovce!
Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.
