Vsebina časnika Šolski razgledi številka 17/2008

Moda. Neustavljivo ustvarjanje, ki s svojim bogatim izražanjem ne pozna zadržkov in meja. Vznemirljive barve, drzni in osupljivi kroji, spogledovanje z jutrišnjim dnem. Navdih za modno oblikovanje oblačil so lahko Dalijeve slike, raziskovanje in oblikovanje luči danskega arhitekta Jorna Utzona, daljna zgodovina ... ali celo slovenska ljudska pravljica O krokarju in zlatih jabolkih.

Vse to so prikazali naši mladi oblikovalci, študentje ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete, na modni reviji Destroying The Rainbow 20. oktobra letos v Slovenskem etnografskem muzeju. Študentska organizacija v Ljubljani je namreč v sklopu največjega študentskega festivala ŠOU Fest in Meseca izobraževanja predstavila modnim sladokuscem stvaritve mladih oblikovalcev. Nekaj utrinkov z modne revije predstavljamo tudi v tokratnih Šolskih razgledih.

Ni več poti nazaj

Zdajšnje podnebne spremembe gotovo niso več običajne. Vse pogostejši so namreč skrajni vremenski dogodki, spremembe pa nenavadne. Nekoč so jih povzročali predvsem naravni dejavniki. A v zadnjih 50 letih lahko večji del ogrevanja pripišemo človekovi dejavnosti. Nedavno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe poudarja, da teh ni mogoče več ustaviti in da imamo zelo malo časa, da se ognemo neobvladljivemu segrevanju ozračja. In kako lahko k temu pripomore šolski sistem? O tem smo se pogovorili s priznano strokovnjakinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.

»Klik za več!«

Po dveh ali štirih?

Sredi petdesetih let so se nekatera mesta začela spreminjati v parkirišča za jeklene konjičke. Ti so vztrajno zavzemali vse več prostora, pogosto so se zajedali celo v mestna jedra. Potreba po parkirnih prostorih je neusmiljeno izpodrinila celo potrebo po družabnem življenju. Tako so mnoga mesta po svetu postala ljudem neprijazna. Prav zaradi invazije avtomobilov je usahnila prenekatera možnost za srečevanje in tako je postopno okrnjena tudi kakovost življenja. A na Danskem ne čakajo križem rok ... Preberite v ŠR!

Kaj pravzaprav želimo

»Ali menite, da bi učitelji morali spodbujati svoje učence pri kritičnem mišljenju?« se je glasilo vprašanje študentom tretjega letnika pedagoških predmetov na eni izmed vaj. Sledilo je glasno pritrjevanje z naše strani. Tudi sama sem si ustvarila krasno sliko, kako bom lahko skozi snov poudarila tudi izrazito kapitalistične težnje sodobne družbe. Nato pa mi je kliknilo! Toda kako? Kako lahko pričakujem(o) od svojih učencev, ki so v ta potrošniški svet vpeti veliko bolj kot mi, da bodo na to gledali kritično? Ne le to! Kako lahko to pričakujemo, če pa tudi sami nismo taki. Tudi študentje - prihodnji učitelji. Tako razmišlja študentka Julija Somrak.

O sposobnosti za kritično mišljenje v povezavi s spremembami v šolstvu pa piše profesor filozofije Andrej Adam v uvodniku. Več v ŠR!

»Klik za več!«

Okrnjeno zaupanje

Ob uveljavitvi novega plačnega sistema se je izkazalo, kar je bilo prej skrito, piše Goran Iskrić. A meni, da ga ne bi bilo dobro odpraviti, marveč le odpraviti nepravilnosti. Bojana Levinger v svojem prispevku Kakor komu drago nazorno opisuje, kakšen pretres je v šolstvu povzročilo novo beleženje prisotnosti na delovnem mestu. Po petindvajsetih letih dela ne razume ničesar več. V prispevku se je ozrla še v preteklost ... O tej temi so se žolčno razpisali tudi razpravljavci na našem spletnem forumu.

»Klik za več!«

Ko otrok nadomesti partnerja

Pred kratkim sem prebrala intervju z ilustratorko in grafičarko Vesno Benedetič. V njem ta pravi: »... Otroku ne ponudiš ne cigarete ne kozarca vina. Ne zato, ker bi bila hudobna mati, temveč ker vem, da bi mu to škodilo ...« In tako ga tudi ne pelješ na ogled filma ali predstave s pogrošno vsebino, ko je za to še zdaleč premlad. Ker je to zloraba otroka. Sploh pa: ne vem, če sploh kdaj gremo s svojimi starši gledat tovrstne stvaritve. Pa vzgojni načrt, ki ga snujemo po šolah? Profesorica Majda Rižnar pristavlja, da bi ga najprej potrebovali starši učencev.

»Klik za več!«

Klovn in organ prisile

»Žalostno je, da neresni in konfliktni dijaki v razredu obvladujejo marljive in delovne. V okolju, v katerem prevladujejo nedelavni, nemotivirani, nedosledni in agresivni dijaki, je zelo verjetno, da bo osrednja pozornost namenjena njim,« ugotavlja profesorica Marta Bajc. Ti dijaki za svoj neuspeh največkrat krivijo profesorje. Noben pedagog, pa naj bo še tako razumevajoč za dijakove potrebe po svobodi, moči in zabavi, se ne more boriti proti razredu, v katerem prevladujejo dijaki z drugačnim zanimanjem od šolskega dela. Tako se, denimo, med učno uro nekateri ličijo, pošiljajo sms sporočila, poslušajo zvoke iz mp3 predvajalnikov, jedo, se pretvarjajo, da poslušajo profesorjevo razlago, pogledujejo na uro in čakajo šolski zvonec ... Prelistajte ŠR!

Ne prezrite!

Spet je z nami Sviz, ki vas tudi tokrat poleg novosti in novic iz tujine seznanja z dodatki v novem plačnem sistemu.

Strokovni delavci, pozor! Pod okriljem Pedagoškega inštituta in Fakultete za socialno delo bo konec novembra letos potekala konferenca Delovni odnos soustvarjanja v šoli, Državni izpitni center vabi k sodelovanju strokovnjake, ki bi želeli postati zunanji ocenjevalci pri splošni maturi, Državna založba Slovenije pa prireja srečanje učiteljev prvega in drugega triletja.

Novosti predstavljata tudi Kapitalska družba in Nova ljubljanska banka.

Naši nagrajenci

V naši nagradni akciji iz prejšnje številke Šolskih razgledov smo vas povabili, da si s telefonskim klicem prislužite karto za brezplačen ogled premiere muzikla Čarovnije protipackarije. Seveda so telefoni v uredništvu nenehno brneli, a le prvih petnajst srečnežev je 29. oktobra letos uživalo v predstavi. Izžrebali smo tudi pet razledovcev, ki so pravilno odgovorili na vprašanje, čigav glas slišimo na zgoščenki s pesmimi iz muzikla Čarovnije protipackarije. Seveda je to glas Damjane Golavšek. Valentina Gselman iz Hoč, Janja Zadnikar iz Notranjih Goric, David Svetec iz Radencev, Milica Bone iz Kopra in Helena Murgelj z Otočca bodo lahko pesmi poslušali tudi doma. Iskrene čestitke!

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.