Ko otrok nadomesti partnerja

Žgečkljivo tudi za devetošolko?

Pred novim letom sva z možem obiskala mariborski Narodni dom, saj sva hvaležna gledalca njihove ponudbe komedij. Tisti večer je bil na vrsti Penisov monolog v izvedbi Jerneja Kuntnerja. Nemalo sem bila presenečena, ko sem v preddverju dvorane zagledala svojo nekdanjo učenko, zdaj devetošolko. Bila sem zaprepadena in šokirana, da štirinajstletnica pride na ogled predstave s tako žgečkljivim naslovom. Da ne bo pomote: Jernej Kuntner je bil krasen in sijajen (kot zmeraj), a ves njegov pronicljiv nastop z obešenjaškim humorjem je tisti večer šel mimo mene. Ne naši učenki - meni je bilo nerodno, da sem si šla ogledat komedijo s takšnim naslovom, in da ta najstnica to celo ve.

Desetletnica in pikantna zgodbica

Januarja sem bila spet v Narodnem domu. Imela sem slab občutek, da se ne bi kaj podobnega ponovilo. In se tudi je! Tokrat je bil na sporedu avtorski projekt igralca Tadeja Toša Hamlet. Kolegica mi ga je priporočila, češ, da se bom lahko dosti smejala. In jaz se tako zelo rada smejim (v službi me k temu ne pripravi prav veliko okoliščin). Seveda ni šlo za nobenega Shakespearovega Hamleta, to sem vedela že vnaprej. Kdor je to predstavo gledal, ve, da igralec Tadej Toš v njej izvrstno predstavlja različne komične položaje moških in žensk, in to celo uro in pol. Spet polno žlahtnega humorja, ki izvablja smeh iz ljudi. Odraslih, da se razumemo.

Kaj hočem povedati? Ko sem čakala, da mi mož iz garderobe prinese plašč, zagledam deklico iz drugega triletja naše šole, kmalu zatem še njeno mamo. Takoj se je pred menoj odvila vsa vsebina predstave in mrzlo me je spreletelo: saj to ni bila primerna vsebina za desetletno deklico! Mogoče je mamo res zavedel naslov, misleč, da bo hčeri pokazala Shakespeara. Vem tudi, da v teh časih veliko mam živi ločeno od svojih partnerjev, ki pa jih otrok za obisk takšnih in podobnih predstav vendar ne more in ne sme nadomestiti! Vseeno bi se mama morala pozanimati o vsebini predstave. Pikantne zgodbice iz sveta intime odraslih so vsekakor preveč za desetletnico, se vam ne zdi? To se mi zdi grda zloraba otroka.

Ni vsak zajtrk za petošolca

V učilnici imam fotografijo mariborskega igralca Vlada Novaka, ki je nastopil tudi v filmu Petelinji zajtrk. Gotovo ste si ga ogledali tudi sami. Ogledal si ga je tudi eden od naših petošolcev, ki mi je ves teden hotel dopovedati, kako Vlado Novak igra v filmu Petelinji zajtrk. Ves teden sem se trudila, da bi ga preslišala, potem pa sem ga morala vprašati, kaj mi hoče dopovedati s tem Petelinjim zajtrkom. »Nič,« se je poredno nasmihal. »Kako nič?« me je zanimalo. »Ali si si ga ogledal?« »Seveda, z očetom,« je povedal in oči so se še vedno izzivalno nasmihale. Nisem si mogla kaj, da ga ne bi pedagoško podučila, da je ta film zanj milo rečeno neprimeren. A otrok ni pravi naslov za tak poduk, saj vem, da njegov oče tudi živi sam z otrokom. In tako moderni moški pelje svojega sina gledat film za odrasle ...

Pred kratkim sem prebrala intervju z ilustratorko in grafičarko Vesno Benedetič. V njem ta pravi: »... Otroku ne ponudiš ne cigarete ne kozarca vina. Ne zato, ker bi bila hudobna mati, temveč ker vem, da bi mu to škodilo ...«

In tako ga tudi ne pelješ na ogled filma ali predstave s pogrošno vsebino, ko je za to še zdaleč premlad. Ker je to zloraba otroka.

Sploh pa: ne vem, če sploh kdaj gremo s svojimi starši gledat tovrstne stvaritve. Mislim, da nikoli, za to so (a ob svojem času) partnerji in prijatelji.

Pa vzgojni načrt, ki ga snujemo po šolah?

Lepo vas prosim! Najprej bi ga potrebovali starši naših učencev ...