Vsebina časnika Šolski razgledi številka 14/2017
Mogočnost, svoboda, uteha.
Pot do sebe, zavedanje, dušni mir. Spoštovanje, lepota …
Nehajmo besedičiti, raje se podajmo v višave!
Hvala za fotografije Petri Nartnik, ki med drugim skrbi za zdravje in dobro počutje drugih (mnogim Škofjeločanom, denimo, se je priljubila njena vadba za zdravo hrbtenico, saj jo nekateri obiskujejo neprekinjeno že osemnajst let), pravkar začenja vadbeno sezono na Gorenjskem in, kot kaže, tudi na Obali. Da bo kos vsemu, kar bo prineslo novo šolsko (vadbeno) leto, si je med počitnicami tudi sama nabrala novih moči – v naravi, seveda. Z nekaj njenimi podobami, ujetih v fotografije med Kranjsko Goro in Sočo, smo opremili tokratno številko Šolskih razgledov – da nas vse zvabijo na skorajšnje že jesenske potepe!
Pametnjakoviči in depresija
Uvodnik
Pred dnevi sem se pogovarjala z eno od osnovnošolskih učiteljic. Povedala je, da je na njihovi šoli uporaba telefonov med poukom prepovedana, dovoljena pa je med odmori. Potožila je, da jo skrbi, ko vidi, da se otroci med odmori skoraj nikoli več ne pogovarjajo med sabo, tudi se ne igrajo, pač pa so bolj ali manj vsi s svojimi telefoni. Tudi sama je mati dveh predšolskih otrok in skrbi jo zanju, saj bosta kmalu tudi onadva v šoli. Odkrito me je vprašala, ali menim, da je pretirano zaskrbljena ali pa je njen strah, da pametni telefoni slabo vplivajo na razvoj in socializacijo otrok, morda le utemeljen.
Žal sem ji morala odgovoriti, da je njen strah več kot utemeljen. Piše Maja Vreča.
»Klik za več!«
Biti ravnateljica? Ne, hvala. Vrtca pa sploh ne!
Osebno
Za začetek kratko pojasnilo – v sedmem letu ravnateljevanja vrtcu sem se odločila zaokrožiti to zgodbo. Da ne bo pomote, to je (bila) zgodba, vredna prenekaterih superlativov, izpolnjevanja mnogih za te čase ambiciozno začrtanih ciljev, hkrati pa notranjega izpolnjevanja – svojega in, upam si misliti, mnogih strokovnih (so)delavcev v vrtcu. Upam si uporabljati besede, kot so: rast, kakovost, strokovnost, integriteta, preseganje, razvoj, soodgovornost. A zaradi pojmov z nasprotnim pomenom in predvsem zaradi razsežnosti njihovega udejanjanja, tudi od ustanovitelja zavoda, denimo diskreditiranje, spodkopavanje avtoritete, odvzemanje moči, zaposlovanje po navodilih, celo mobing – imam te zgodbe dovolj. Tako Nataša Durjava.
»Klik za več!«
Svoboda drugega je meja moje svobode
Naš komentar
»Fazaniranje« je vsaj glede svoje prisilne narave podobno tradicionalnim obredom prehoda ali iniciacije. To pa pomeni, da se mu – če so v dosegu starejših srednješolcev – ne morejo ogniti niti tisti novinci, ki ga razumejo in doživljajo kot obliko poniževanja in izživljanja nad njimi. To velja tudi za tiste novince in še posebej novinke, ki starejšim sošolcem jasno in glasno povedo – zahtevajo ali moledujejo –, da jih pustijo pri miru.
Zakaj kljub temu njihove besede naletijo na gluha ušesa? Razmišlja Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Tokrat o esperantu
Zakaj nas je le peščica, ko pa bi nas lahko bilo z izzivi današnjega časa z vsakim dnem več
Saluton!
Saj ste razumeli, mar ne? Samo prijazno sem vas želela pozdraviti v jeziku, za katerega človek ne sliši vsak dan, a ima že skoraj 130 let svoj prepoznavni mednarodni glas. V jeziku, ki je lahko – po svobodni izbiri – od vsakogar, hkrati pa od nikogar, saj se upira vsakršni ideološki zlorabi, nosi v svojem temelju idejo o pravičnosti in enakopravnosti. V jeziku, ki spoštuje tvoj materni jezik in te spodbuja k učenju vedno novih jezikov … List iz dnevnika tokrat izpod peresa Jerneje Jezernik, raziskovalke, prevajalke in založnice literarne dediščine Alme M. Karlin.
»Klik za več!«
Tekmovanje bo!
Kjer je volja, tam je pot
Zadelo me je iznenada. Dogajalo se je lani. Učenci na Osnovni šoli Litija so se že aprila in maja začeli pripravljati na novo sezono tekmovanj. Obljubil sem jim, če bodo pridno vadili, bodo naslednje leto tekmovali v hitrem in zanesljivem računanju. Kako naj jim povem, da iz vsega tega ne bo nič? Naj jim preprosto ubijem žar v očeh, pripravljenost za delo? To, da pridobiš otroka, da se rad ukvarja z matematiko, in to celo zunaj pouka, pomeni veliko vloženega dela in truda. Ne, že zaradi tega ne morem dovoliti, da tekmovanja ne bo.
Tako je bil odločen Alen Divjak.
»Klik za več!«
Ne prezrite
Zakaj pri nas nihče noče biti kamnoseški vajenec in zakaj je najmanj dela za humaniste in družboslovce? Maribor ne vodi samo v nogometu.***Zmanjšajmo torej strah pred različnostjo, izboljšajmo njihovo samopodobo in jih vključimo v vsakodnevno življenje. Iz vsakdana gluhega dekleta.***Narečna govorica – naravno bogastvo. Naj narečja živijo. ***Znanje, vztrajnost in zavedanje.Dojemajmo čuječnost kot del vsakdana in jo širimo naprej. *** Problem, ki ga slovenska šola zagotovo ima, je tale: prevelike količine informacij, ki niso znanje, preveč učenja na pamet, premalo učenja za kreativnost; preveč pridnosti in premalo uporništva. Rutarjeva lekcija.
Naredimo že enkrat miselni preobrat in postavimo na vrh lestvice vrednot delovno vnemo in vztrajnost pri delu! Tako med drugim razmišlja učiteljica, ki piše o mladih in manj mladih, o tem, kdo je komu trn v peti. Kako delati z nadarjenimi? Dajmo jim dobro popotnico … Potepamo se, spet po Gruziji, tokrat po tamkajšnji »vojaški« cesti, in sicer Od Tbilisija do Stepantsminde. Listamo po novih knjigah in se oziramo med novosti na knjižni polici, tukaj so tudi naše stalne rubrike Zanima nas, Na branje, Čečkalčki, Napete strune športa in še česa in še in še. Seveda je tukaj še naša priloga Odzivanja – veliko dobre prakse iz naših šol in vrtcev najdete v njej!
MIZŠ piše tokrat med drugim o skrbi za prometno varnost otrok in mladostnikov.
Tudi taborniki navdušeni nad NLB Predplačniško kartico
