Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2015
Pred dnevi nas je razveselil Rado Kostrevc, ravnatelj Osnovne šole Trebnje. Sodelujemo in poznamo se že dolgo, še iz časov, ko je vodil šolo v Krmelju in za tem je krajši čas delal v Šoli za ravnatelje. Veliko je bilo že prigod v vseh teh letih, tudi takšnih, da smo se skupaj iz srca nasmejali. In prav to je najdragocenejše, sploh zdaj, ko je razlogov za dobro voljo vse manj. Zato smo bili tokratne pošte trebanjskega ravnatelja še toliko bolj veseli. Takole piše:
»Ko sem lani načrtoval ukrepe za zmanjševanje stroškov v povezavi z navodili pristojnega ministrstva in Ministrstva za finance ter javno upravo, je naša psihologinja Marjetka Mrak svoje občutke v zvezi s tem spisala v verzih. Pesem je predstavila na strokovni ekskurziji in kljub temu da smo morali precej zategovati pas, smo se nasmejali. Posredujem jo v nadaljnjo hudomušno uporabo.«
V uredništvu smo se srčno nasmejali in si zaželeli, da se nasmejete tudi vi. Torej z veseljem objavljamo pesem O, d'n's, d'n's, samo še d'n's, prirejeno na melodijo slavne irske narodne pesmi Seven drunken nights (Sedem pijanih noči), najbolj znane v izvedbi tudi pri nas priljubljene irske skupine The Dubliners (pesem je v slovenščino prevedel Dušan Velkaverh, zapel pa Andrej Šifrer). Preberite jo, si jo zapojte, pozabavajte se …
Z morebitnimi pomisleki, ki bi nas pri tej odločitvi lahko obdajali, smo že vnaprej opravili, torej … Zakaj ne bi bili hudomušni, zakaj ne bi po svoje poskušali brisati meja, prepletati področij, pesmi, tem? Zakaj naj bi bili ves čas utirjeni?
V dneh pred slovenskim kulturnim praznikom nam je vse to v še večji izziv in veselje. Celo France Prešeren je svojo Zdravljico napisal kot napitnico. A pesem je kaj hitro presegla le veselje ob novem vinu in prijetnem druženju. Že kmalu so prepoznali v njej globljo sporočilno vrednost in jo označili za tedaj drzno politično pesem. V njej je veliki pesnik združil misel o prijateljstvu z željo po enakosti, bratstvu in svobodi, po medsebojnem spoštovanju vseh. Sprva napitnica v krogu prijateljev je tako postala narodoljubna pesem, v nekem obdobju celo prepovedana, zdaj pa je naša – državna himna …
V lipov les izdolbena Zdravljica, ki sije z naše naslovnice in daje pečat praznični številki, je delo zanimivega moža, velikega kulturnika, Matjaža Brojana. Nekdaj učitelja slovenščine, pozneje dolgoletnega radijskega novinarja, boste podrobneje spoznali v zapisu Tereze Žerdin– prispevala je tudi fotografije, ki smo jih kot likovno opremo raztrosili po tokratnih Šolskih razgledih. Vse je posnela pri njem doma, kjer je ustvaril svojevrstno galerijo slovenskega ljudskega izročila in kjer naš materni jezik in spoštljiv odnos do njega prevzame vsakogar, četudi tega dotlej ni tako zelo občutil. Še to: zakaj je lipov les z izdolbeno Zdravljico rdeč? Mojster ga je pred delom namočil v – rdeče vino. Seveda, saj gre vendarle za – napitnico!
Čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku!
»Klik za več!«
O plačilih in neplačilih, o pravičnosti in enakosti, o motiviranosti in etičnem pogonu
Aktualno
Decembra lani nas je razveselila okrožnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o nakazilu sredstev za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, kot je bilo obljubljeno.
Po novoletnih praznikih, ko smo se vrnili v šolske prostore, nas je presenetila nova okrožnica, in sicer o neplačilu učne pomoči za učence z odločbami.
Seveda smo takoj razumeli učence, ki imajo pravico do pomoči, skrb njihovih staršev in odločitev učiteljev o neizvajanju učne pomoči ali pa o izvajanju učne pomoči na »etični pogon«, kot smo slišali.
Ko smo delo organizirali najoptimalnejše, da zagotovimo pravice učencev, nas doleti nova okrožnica, in sicer o zmanjšanem nakazilu sredstev za poplačilo plačnih nesorazmerij … Čeprav je bilo rečeno drugače, in to en teden pred zakonitim rokom izplačila … Piše mag. Katja Arzenšek Konjajeva.
»Klik za več!«
Maslow zgolj kot izhodišče
Učiteljska zbornica - zakaj jo potrebujemo, če sploh jo …
Katerim skupinam pripada učitelj? Če je zaposlen, najprej in predvsem pripada skupini na svoji šoli, v kateri je lahko sprejet ali pa ne, se v njej lahko dobro počuti ali pa ne, se lahko dokazuje in poklicno uveljavlja ali pa ne. Pripada posameznemu strokovnemu aktivu, tudi študijski skupini, v kateri lahko vidi smiselnost ali pa ne. Pripada lahko stanovskemu sindikatu, ki mu plačuje članarino in s čigar politiko se strinja ali pa ne. A povsod je le pasivni deležnik. Verjetno bi učitelji potrebovali organizacijo, ki bi nas združevala in nam – predvsem – priznavala našo individualnost v enotnosti. To pomeni, da se vsak, ki je učitelj, že zaradi tega čuti pomembnega in kompetentnega prispevati k skupnim ciljem. Predvsem pa bi potrebovali organizacijo, ki bi omogočala enaka pravila za vse … Kaj še je zapisala Jožica Frigelj?
»Klik za več!«
Ljubezen vsepovsod ali Prešerna na perilo
Najina pisana tapiserija
Makar Sankranti, premakniti se z enega mesta na drugo – spremeniti smer, pomikati se k svetlobi, modrosti, si napisala, draga Rut. To, to, ti odgovarjam. Decembra je izšel v mesečni prilogi Dolenjskega lista intervju z mano in zadnje novinarjevo vprašanje, pravzaprav prošnja, je bilo, naj zapišem kratek horoskop sodobni družbi. Odgovorila sem, da to razumem kot vprašanje, kaj si mislim o prihodnosti družbe in da se zavedam, da imata država in kapital najraje delovne, hiteče in črnoglede posameznike, ki nimajo časa za premislek in ki svoj naboj porabijo v nekritičnem kritiziranju in konzumiranju. Moj osebni kompas pa je optimistično obrnjen k svetlobi in upočasnitvi. Včasih se mi to zdi že kar vrsta državljanske nepokorščine … Tako Tanja Plevnik v pismu Rut in vsem nam.
»Klik za več!«
Kje je Slovenija?
Otroci s posebnimi potrebami - vedno več jih bo
Naša država nesporno potrebuje tako šolsko reformo, ki bo manj rigidna in bo na osnovi postavljenih vrednot, solidarnosti in finančnih zmožnosti postopno vključevala več otrok v običajne šole. Iz razpoložljivih podatkov je vidno, da se število otrok s posebnimi potrebami v običajnih šolah res povečuje iz leta v leto (v letu 2013 približno 8 % šolske populacije, od tega 6,4 % v običajnih šolah in 2 % v posebnih – ločenih ustanovah, vir Statistični urad Republike Slovenije, 2013). Zaradi več otrok v običajnih šolah in zahtevnosti njihovih primanjkljajev, ovir in motenj se povečujejo zahteve šol po spremljevalcih, in to ne le za gibalno ovirane otroke in ne le v običajnih šolah, temveč tudi v specializiranih ustanovah. Velike so tudi številke o dodatnih urah pomoči tej skupini otrok … Nadaljevanje članka Bojane Globačnik iz prejšnje številke ŠR.
»Klik za več!«
V ledenem objemu
Pred letom dni in zdaj
Vremenar obljublja, da ni nevarnosti za žled. Jaz ga ob poslušanju novic vseeno čutim. Led, namreč. Zdaj ne v naravi, temveč v šolskem sistemu. Vedno bolj imam občutek, da nekaj lepega ovijamo v led. Otroci so naše najlepše bogastvo, pogosto govorimo. Po ustavi in zakonu o šolstvu jim moramo zagotoviti kakovostno splošno izobrazbo. Če pa želimo naši državi tudi napredek, moramo te šolarje kakovostno in s pametjo izobraževati.
Devet let šolanja je obveznih. Tu ni izbire – bi ali ne bi. Zaradi te »neizbire« bi moral biti naš šolski sistem prioriteta vseh političnih sfer ne glede na usmerjenost.
Šoloobvezni otroci niti za hipec ne bi smeli začutiti, da so kdaj v dobi izobraževanja prikrajšani zaradi varčevalnih ukrepov … Razmišljanje Vilme Dobrin.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Pred letom dni in zdaj
Pri nas je večini diplomantov pomembno le to, da imajo diplomo. Manjšina, ki razmišlja drugače, ki si prizadeva za najboljše možne ocene, sodi tudi med najresnejše kandidate za odhod v tujino. Ko hujšajo možgani … * Carski rez. Nikoli ne bi smeli dopustiti, da postane šola tržna institucija, podrejena kapitalu, institucija, v kateri se učiteljevo delo do milimetra ovrednoti z višino plačila, ne glede na to, kako kakovostno to delo opravi. * Ko sem nekdanjega učitelja slovenščine in nekdanjega radijca obiskala na domu v Domžalah, me je najprej odpeljal v klet in ostala sem brez besed. Matjaž Brojan in njegov svet vredne preteklosti Slovencev in slovenstva. * Med brskanjem po spletu se mi mnogokrat odprejo pojavna okna z oglasi za delo od doma, ki ponujajo neverjetne zaslužke za skoraj nič truda. Ni zastonj kosila. * NPK. Pomoč brezposelnim ali vir zaslužka? Na šoli smo sklenili pripraviti usposabljanje, ki bi omogočilo nekaj več. * Kljub temu, da se število knjig, ki jih imajo družine doma, na prvi pogled zdi nekoliko nenavadno za vključitev v spremenljivko, ki dokazuje določen SES družine, iz katerega učenec prihaja, raziskave kažejo, da je število knjig doma še vedno kakovosten kazalnik, ki skupaj z ostalima tvori SES družine. Močna povezanost. * Slovenisti s Šlezijske univerze v Katovicah in Univerze v Varšavi so se pridružili več kot 50 lektoratom in študijem slovenščine po svetu in sodelovali pri projektu pod krovnim imenom Svetovni dnevi slovenskega jezika. * Kje so učiteljeve kompetence, ki so nekdaj obstajale? So se porazgubile v napačno razumljeni in napačno interpretirani »prijazni šoli«? Kdo vodi šolo? * Norma Bale: »Morala in etika sta, če parafriziram Prešerna, zarjaveli devici.« Rdeča šminka ne prenese tresoče se roke.
O razblinjenih sanjah mlade diplomiranke, napovedani debati o prihodnosti Slovenije ob rob, objavljamo prispevek Zasebno in javno, ki je odmev na uvodnik iz prejšnjih Šolskih razgledov, in sicer o tem, kaj odločitev ustavnega sodišča prinaša v slovenski šolski prostor. Nadaljujemo z razmišljanje o starših in otrocih, ki smo ga začeli že v prejšnji številki, ubadamo se z varčevanjem v šolstvu, beseda je o nerealnem ocenjevanju … Za vas tokrat spet čečkalčki, športni pogled, študentska arena, minianketa, modre misli … Tudi na Abecedo otroštva nismo pozabili, tokrat je z vami črka U. In, seveda, Zdravi z naravo – krepimo imunski sistem; kdaj pa, če ne zdaj …
Pozor!
V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije ne spreglejte vabila na dvodnevno izobraževanje za …
