Vsebina časnika Šolski razgledi številka 12/2014
Kam vas bo poneslo v počitniških dneh in tednih? Zagotovo vsaj malo stran od vsakdanjih poti. Ni treba daleč, da boste zadihali drugače, ujeli poletni ritem. Mogoče se boste potepali po Goričkem, Prlekiji in Prekmurju; ali pa vas zanese na Kozjansko, Bizeljsko in še naprej proti Dolenjski? Morda odkrijete Pišece.Če se jim boste prepustili, vas bodo objele in se boste tja med valovite griče pod mogočno Orlico, med srčne ljudi, radi vračali. Kot že mnogi … V to vas se ni težko zaljubiti. Že pot do tja je domala pravljična, zlasti če se od doma podate zarana, ko poletne jutranje meglice kot najmehkejša odeja prekrivajo pišeške vinograde in se prvi sončni žarki čarobno prepletajo z meglicami v neskončno lepe in skrivnostne podobe ter občutja. Občudovali boste lahko pišeški grad iz 13. stoletja z angleškim vrtom, kjer rase več eksotičnih dreves, izstopata pa 50 metrov visoka sekvoja in ribnik, ki daje gradu aristokratski pridih; župnijsko cerkev sv. Mihaela, ki je baročna stavba s konca 18. stoletja; Pleteršnikovo domačijo – v Pišecah se je rodil in umrl slovaropisec Maks Pleteršnik, 1840–1923. Gotovo se boste podali tudi do izvira Gabernice, do za te kraje značilne repnice, v kovaški muzej in tudi do mlina … Seveda se boste sprehodili po aleji pišeških šol, torej med petimi skulpturami iz masivnega kostanjevega lesa, ki so jih ob jubileju, 200-letnici šole, oblikovali tamkajšnji učenci (po zamisli in pobudi njihove profesorice likovne vzgoje Tanje Plevnik). Spomeniki so postavljeni na mestih, kjer se je v preteklih dveh stoletjih organizirano poučevalo. Vabijo na sprehod v pretekli čas, zapisan v kronikah, na zidovih hiš, tudi v zborniku Šelestenje spomina, ki je nedavno izšel. Vabijo, da se poklonite vsem tistim, ki so v Pišecah netili svetlobo znanja, in vsem, ki so se trudili, da bi ta luč v kraju tudi ostala.
Za več veselja
Uvodnik
Najlepši čas, ko sem hodil še v šolo, so bile zame zagotovo počitnice. Torej čas, ko v resnici nisem hodil v šolo. Takrat, na samem začetku počitnic, ko mi je vsako leto znova in znova odleglo, da je šola za mano, sem se najbolje počutil. Priznam, v šolo nisem prav rad hodil. Veliko raje sem tekel od nje. In če bi me danes vprašali, ali si želim biti spet v tistih otroških “šoloobveznih in srednješolskih” letih, bi močno razmislil. Ne, v šolo si nikar ne bi želel spet hoditi. Šola mi je ostala z nekim grenkim priokusom ujetništva. Zakaj se mi je zamerila? Kakšna bi morala biti, da bi mi bila bolj všeč? Bolj všeč bi mi bila vesela šola ... Urban Praprotnik.
»Klik za več!«
Odmevna konferenca
Siriktovo gibanje
Vprašanja in dvomi, ki so se porajali med udeleženci, so segali v različne smeri. Ali se ne srečujejo e-prepričanci, ki prepričujejo e-zanesenjake? Ali gre za splošno podobo slovenske šole in njenega delovanja ali bolj za izložbeno okno? Ali so predstavljeni zgledi e-didaktičnih rešitev uporabni samo za pouk pri enem učitelju ali na eni šoli ali so primerni za splošno rabo? Ali bodo manjši projekti, ki jih s pomočjo denarja iz EU vodi Zavod RS za šolstvo in konzorcij šol, lahko celostno odgovorili na izzive, kako računalnik, splet, družabna omrežja in oblačno tehnologijo učinkovito, sistematično in sistemsko uporabiti za učenje? Ali ne gre za trenutne rešitve, ki so všečne, kratko motivirajoče, od učiteljev pa zahtevajo veliko več dela? Ali je ozračje na slovenskih šolah in njihova opremljenost naklonjena e-učenju? In temeljni pomislek: Ali Sirikt ne predstavlja preveč le navidezne in površne neznosne lahkosti učenja, ki pa je v svoji resničnosti bilo, je in bo vedno povezano s trdim delom in kritičnim razmišljanjem? Izpod peresa Igorja Lipovška, več v ŠR!
Kako izbrati vladarja?
Naš komentar
Pri iskanju odgovora na vprašanje, komu naj na volitvah damo svoj glas, pa lahko pomaga nasvet: »Politike sodimo glede na dejstva in ne po videzu«. To pomeni, da jih moramo presojati po tem, kaj so naredili in kaj delajo, ne pa po tem, kaj govorijo in kako se kažejo v javnosti. Kajti to so mojstri zapeljevanja in prevar. Če jih gledaš in poslušaš, so videti ena sama poštenost, sama odkritost, sama zvestoba, sama dobrosrčnost in dobronamernost. Znajo pokazati čustva, ki jih morda niti ne občutijo (žalost in bolečino do žrtev nesreč, naklonjenost do revnih, ogorčenost do krivice, ki se je komu zgodila itd.), in prikriti tiste sentimente, ki bi jih morali občutiti (pretirano ambicioznost, pohlep, častihlepnost, zaničevanje zakonov). Dobro znajo tudi uporabljati besede, da prikažejo svoja dejanja v lepi luči ali da skrijejo tista podlejša za gostim dimom dvoumnih in nejasnih izrazov. Zato moramo, če nočemo nasesti njihovim prevaram in hočemo izbrati na volitvah poštene in sposobne politike, vedeti, kako so ravnali, ko so bili soočeni z resnimi problemi: so, denimo, podprli delo sodnikov, ki sodijo politike, obtožene storitve kaznivih dejanj, ali so, prav nasprotno, svoje politične kolege ščitili in jih zagovarjali; so v parlamentu glasovali za zakone, ki lajšajo življenje tistim, ki v glavnem skrbijo le za lastno dobrobit, ali proti njim itd.? Razmišlja Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Iskreno in brez zadržkov
Spolna vzgoja
Spolna vzgoja je velik izziv za vse. Starši in ostali vzgojitelji si želimo, da bi otroci spolnost razumeli kot največji dar svojega življenja in da bi nam uspelo, da jim jo predstavimo z ljubeznijo in brez sramu. Kdaj, kako in predvsem o čem smo se z osnovnošolci pogovarjali na naših srečanjih o spolnosti?
Z gotovostjo lahko trdimo, da mlade spolnost zanima. Zanima jih zato, ker pod vplivom prebujajočih se hormonov začutijo, kako se v njih prebuja spolno bitje. Zardijo, ko vidijo svojo simpatijo in se sprašujejo, če so ji tudi oni všeč. Ob pogovorih o ljubezni se hihitajoči se smeh razleze po celem razredu … Ula Hribar Babinski, več v ŠR!
Moja generacija
Pogled
Težko sodim, da je naša generacija tudi med krivci za ne najbolj svetlo prihodnost naših otrok in vnukov, za vse krize in katastrofe, ki se kopičijo na edinem planetu, ki ga imamo v tem stoletju.
Morda bi znal na to zapleteno vprašanje odgovoriti naš tedanji gimnazijski profesor zgodovine. Ko nam je skušal nazorno razložiti, kako nastane revolucija, jo je primerjal z ekonom loncem, ki eksplodira, ko prenehamo vrenje preprečevati s popuščanjem pritiska na pokrovki in vsebina izbruhne na plan.
Ste za revolucijo? Smo. Mi smo svojo izbojevali, čas je za nove generacije, Y in X. Ida Srebotnik, klik za več!
Vztrajam do naslednjega razočaranja
In še naprej se lahko slepimo, kako dobro šolo imamo
Da se razumemo – učiteljica sem z dušo in s srcem – a sem se vseeno (ali pa mogoče prav zato) prijavila že na marsikateri razpis (bom zapisala kar ministrstva za šolstvo, da ne bo pomote). Niti v znanost niti v šport se ne »rinem«, saj se ne čutim dovolj kompetentna na tem področju. A po 30 letih neposrednega dela v šolstvu, spremljanja mednarodnih in domačih trendov, spremljanja in analiziranja učinkov vzgojno-izobraževalnega sistema na učencih, z »zdravo pametjo«, ki mi jo je kljub dolgoletnemu pranju možganov uspelo ohraniti, trdim, da sem strokovnjakinja. Imam tudi vizijo konkretnih sprememb in izdelano strategijo postopnega uvajanja. A številni poskusi so vedno prinesli le razočaranje … Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Redno vzdrževanje tudi med počitnicami
Kaj bi mi brez spleta
Zanima me vaše mnenje: Bliža se poletje, z njim težko pričakovane počitnice. Na glavo sem si nakopal šolsko spletno stran, tudi svoj profil na FB imamo (šola). Kaj menite: Bo treba tudi med šolskimi počitnicami urejati eno in drugo tako kot med šolskim letom ali pa si lahko privoščim vsaj mesec dni brez računalnika? Sicer sem ponudil kolegom, da bi kdo od njih vsaj delno prevzel mojo skrb, a so se mi le nasmehnili: "Saj si jo ti hotel, saj si sam pobudnik." Kaj odgovarja Domen Božeglav? Več v ŠR!
Kaj vse smo še pripravili za vas?
Erasmus študentka, ki se je javljala z Irske, piše tokrat o tem, koliko je zrasla v teh petih mesecih – ne v telesno višino ali širino, pač pa v mentalno. Pedagoško fakulteto v Ljubljani je obiskal dr. Jernej Barbič; v polni predavalnici je predstavil svojo karierno pot, ki ga je vodila od zlatega maturanta in študija matematike v Ljubljani prek doktorskega in podoktorskega študija na znamenitih ameriških univerzah do profesorskega mesta na eni najboljših svetovnih univerz ter do vrhunskih znanstvenih dosežkov na področju računalniške grafike. In kaj vidi kot glavni izziv za bodoče pedagoge? Doseči cilj ali obtičati na poti k cilju? Tereza Žerdin zmeraj najde odgovor … Kako si pomagamo ob zoprnih pikih in če nas opeče sonce? Kolesarimo iz Nantesa k Baskom, ob koncu dolge poti pa: »Pred nama sta bila le morje in izmuzljiva obala, obdana s črnimi silhuetami deskarjev z belimi deskami pod roko, ki so mirno vstopali v valove.« Hura, znova imamo polne slovenske (študentske) čitalnice! Strategija uspeha je v dobrem učno-ciljnem in procesnem načrtovanju pouka – ugotavljamo v članku o posodabljanju gimnazijskih programov. Predstavnik generacije Y med drugim v svojim kolumni piše: »Ne, ni moja stvar, koga boste volili. Želel pa bi si, da gremo vsi voliti.« Dr. Urška Repinc, knjižničarka na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, piše o dnevu D in drugačnih učnih priložnostih – pot v Normandijo ni bil le izlet. Zanima nas, kaj se bo dogajalo pri vas ves ta čas do začetka septembra, pravzaprav do zadnjih avgustovskih dni – bo v šoli res vse mirno in tiho? Do K – do knjige in kolesa – smo se sprehodili po Abecedi otroštva z Alešem Debeljakom, zdaj pa prav vsi zaslužimo dopust, pravi Darinka Suljević, ki ga skupaj z vsemi nami prav tako zelo potrebuje. Še prej pa se zapodimo med knjige, ki bodo v prihajajočih tednih tudi imenitna družba. Morda si pravilno rešeno poletno nagradno križanko kakšno celo prislužite! Rut v pismu Tanji (in vsem nam) napoveduje tradicionalno Pleteršnikovo srečanje Slovencev iz Srbije, ki bo – v Pišecah, seveda. Nismo pozabili tudi na druge stalne rubrike, od čečkalčkov, športnega pogleda, modrih misli …
Ne prezrite!
V Goleini rubriki tokrat o dogajanju v Šempetru pri Gorici, kjer so priredili praznik obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ter podelili nagrade zmagovalcem natečaja. Vas zanima, kdo so to?
Kakšno oceno bi dobile vaše finance? NLB pripravlja za vas brezplačne finančne delavnice – preverite, ali ste na poti k petici!
Simbioza med generacijama – kaj se dogaja in kaj se še bo dogajalo?
Za vas tudi veliko lepih želja pred zasluženimi počitnicami!
Vesele in sproščene počitnice!
Poleti Šolski razgledi ne izhajajo, v stiku bomo
na naši spletni strani
in na naši FB strani Šolski razgledi.
Z vami spet 5. septembra!
