Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2014

Dnevni vrvež se umirja, skoraj že poletni večeri se prevešajo v noč. Vendar ni časa za spanje. Čas je za – film! Ljudje se zbirajo, prijazen mestni trg zaživi v drugačni podobi. Vse oči so zazrte v veliko razpeto platno. V Izoli, tudi sicer filmskem mestu, se te dni dogaja, veliko se dogaja! Do ponedeljka, 9. junija, je to zares pravo festivalsko filmsko mesto: poklon stoletnici indijskega filma, prav tako visoki okrogli obletnici Chaplinovega junaka Potepuha, devetdesetletnemu delovanju današnjega Kinodvora in, seveda, deseti ediciji Kino Otoka. Film nas (in vas) bo ponesel ... kdo ve, kam vse. Saj veste, kako je s filmom. Gledamo ga res le uro ali dve, toda spremlja nas še dolgo, mnogi nas oznamujejo za zmeraj, nekateri celo korenito spreminjajo naše poti, notranje in zunanje. Prav zaradi tega ni vseeno, kaj gledamo in kako. Dobro znamenje je, da tudi program za otroke in družine Podmornica – Otok za mularijo, ki so ga zavzeti organizatorji oblikovali lani na podlagi velikega zanimanja za filmskovzgojne vsebine, vztrajno raste in se krepi. Letošnja Podmornica se je tako začela že 20. maja in prav v teh dneh dosega vrhunec – s filmskimi projekcijami, strokovno vodenimi pogovori, ustvarjalnimi tematskimi delavnicami, kreativnim varstvom in drugim spremljevalnim dogajanjem. Festivalsko dogajanje torej ni omejeno le na večere in noči, tudi čez dan se prepletajo dogodki. In tudi se ni vse začelo včeraj. Že veliko prej so se zbrali prostovoljci, domala sto se jih je zbralo, iz različnih držav, ki pomagajo, da se vse odvija kot v brezhibno posnetem filmu. In tokrat niso zbrani prvič, pač pa že desetič. V vseh teh letih se je tudi obfilmskih dogodivščin nabralo že za več dobrih filmov – del utripa vam skušamo približati tudi ob izbranih posnetkih s festivalov Kino Otok (vse podobe so ujeli v fotografije Dado Savić, Martin Podrzavnik, Tina Smrekar, Dino Škorja Jugovac, Jože Rehberger Ogrin, Lev Predan Kowarski, Miha Peterlič, Nina Krivec, DZMP Luksuz produkcija – vsi prav tako prostovoljci). Pridružite se! Čas je za – film! 

Pogled čez planke

Uvodnik

Mlado filmsko občinstvo je bržkone največkrat žrtev raznih neiskrenih podvigov, pa ne le v svetu filma in kina. Na različnih bleščečih pladnjih jim dostavljamo vsebine, ki navidezno izobražujejo, a v resnici pogosto vcepljajo stereotipe, predsodke in podobne mračnjaške tendence. In, seveda, prodajajo - vse, kar gre v promet, do bleščečih pladnjev samih. In kako vemo, kdaj je vsebina iskrena in kdaj le ovita v bleščeče iskreni videz? Pogosto težko. Prav zato je pri podajanju filmskih vsebin mladim izjemno pomemben kontekst, v katerem se ogled zgodi, vse, kar projekcijo spremlja. Pomembno je, da mladi razumejo, kako filmi nastanejo, kako govorijo, kako sporočajo in kako pretentajo … Filmsko razmišljanje Varje Močnik.

»Klik za več!«

Domišljeno, a tudi radikalno

Hrvaške kurikularne perspektive

Vsako razmišljanje o šoli se po navadi ustavi ob njenih prosvetnih in pedagoških nalogah. Pri tem se družbena vloga šole rada politizira, prosvetna pa pedagogizira, v obeh primerih pa je šola razumljena kot prostor suhoparnega učenja, drila in praktičnega oblikovanja »uporabnega državljana«. Zato se moramo vprašati, kakšna je zdajšnja šola. Ali v resnici pripravlja učence za vsakodnevne izzive in življenje v 21. stoletju? To so težka in resna vprašanja, ki vedno bolj vstopajo v ospredje pedagoških razprav v Sloveniji in drugih državah EU. Tudi na Hrvaškem, s katero nas povezuje nekoč skupen šolski sistem in kjer se je razvilo več alternativnih šolskih gibanj.

Profesor Vlatko Previšić, zaslužni profesor Univerze v Zagrebu in vodja doktorskega študija na Filozofski fakulteti, Oddelek za pedagogiko, v svojem članku »Socialna in kulturna identiteta šole: kurikularne perspektive« ugotavlja, da se šola mora posodobiti v skladu s svetom prihodnosti, vendar morajo biti te spremembe domišljene, čeprav so nujne, in bodo tudi radikalne. Seveda to ne gre niti lahko niti hitro … Piše Majda Naji, več v ŠR!

Žlahtno šelestenje spomina

Najina pisana tapiserija

Draga Rut,

ti povem, kaj mi je najprej prišlo na misel kot spominek iz naše mladosti? Z vprašanjem o tem si sklenila svoje prejšnje pismo. Dan mladosti in štafeta, seveda. Maj je že sam po sebi dišeči čas valovanja trav in čustev, 25. maj je bil češnja na torti. Zanimivo je opazovati, kako se spreminja odnos do skupne preteklosti, kako se pravzaprav kolektivni spomin ustvarja za nazaj in celo za naprej. Nekje sem zapisala, da je spomin nekaj čudežnega, nerazumljivega in varljivega. Ljudje bi se morali zato mnogo previdneje in skrbneje ozirati v zgodovino in bolj zaupati prihodnosti, dogaja pa se ravno nasprotno.

Zato pa smo v Pišecah konec maja praznovali, izšel je zbornik Šelestenje spomina – 200 let šolstva v Pišecah. Rut, bilo je veličastno … Pismo Tanje Plevnik za Rut Zlobec in vse nas.

»Klik za več!«

Vedno v ospredju otrokova korist

Smernice za poročanje o otrocih

Kakšne so pravice otrok v medijskih prispevkih? Kdaj – in ali sploh – razkriti njihove osebne podatke, ko o njih poročamo? Podobna vprašanja bi moral imeti v mislih vsak, ko javno poroča o otrocih, pa naj bo to v nacionalnih medijih, lokalnih časopisih ali šolskem glasilu. V pomoč vsem, ki se znajdejo v dilemi in tehtajo med pravico otrok do zasebnosti in pravico javnosti do obveščenosti, bodo zdaj Smernice za poročanje o otrocih. Sicer ne ponujajo konkretnih navodil, a zagotovo bodo koristile pri razmisleku o tem, kako poročati o otrocih in ob tem ohraniti njihovo dostojanstvo. Piše Špela Močilnikar. Več v ŠR!

Biti seksi je vrednota

Seksualizacija mladih

Miley Cyrus: nekoč najstniška zvezda, danes razgaljeni idol. S svojo podobo in kontroverznimi nastopi je obnorela svetovno glasbeno in medijsko sceno. Toda ali je Miley vzornica, ki bi si jo starši želeli za svojega mladostnika? Medijske zvezde imajo na mladino namreč močan vpliv. Delijo jim podobe uživaškega življenja, polnega seksa, drog in ‘rokenrola’. Tem idealom oboževalci sledijo. Živimo v kulturi, v kateri se ‘seks prodaja’, mladostniki pa so poleg otrok najprimernejši potrošniki …. Članek obravnava problematiko seksualizacije mladostnikov, in sicer v povezavi z mladostniškimi idoli in njihovim hedonističnim načinom življenja, ki ga mladostniki posnemajo. Na podlagi raziskave so ga  pripravile študentke kulturologije Nika Mahnič, Eva Mastnak. Larisa Panjan, Tea Pavšič in Neža Peterka s  Fakultete za družbene vede v Ljubljani , in sicer pri predmetu Vzgoja za medije.

»Klik za več!«

Vsak dan uravnoteženi

Uglašeno

Danes res ni lahko biti učitelj. Vsi že vse vedo, vsi želijo učiteljevo pozornost in takojšnje odgovore na vprašanja, ki jih ni malo. Skoraj hkrati dvigne roko kar nekaj učencev ali dijakov, vsi želijo biti prvi in če niso, so že težave, sploh pri razvajenih. Da ne govorim o preštevanju točk pri kontrolnih in šolskih nalogah. Enkrat samkrat se mi je celo dogodilo, da se je javil dijak, ki sem mu v resnici napisala preveč točk. Takšnih in drugačnih primerov je cel kup in o njih nima smisla tratiti preveč časa, saj je pač vse to sestavni del učiteljevega dela …  Darinka Suljević, izkušnje in modrosti. Več v ŠR!

Učitelji nekoč

Viktor Sotenšek (1888–1976)

Večji del službovanja je preživel na Brdu pri Lukovici, kjer je ostal vse do upokojitve, najprej kot učitelj in nato nadučitelj. Pripadlo mu je tudi stanovanje v šoli, kjer je živel skupaj z družino. Za šolo je imel zelenjavni vrt, v bližini pa sadovnjak in čebelnjak, saj je bil navdušen čebelar. Z ljubeznijo do sadjarstva in čebelarstva je okužil mnoge rodove, ki jih je poučeval na Brdu. Vedel je, da bo večina kmečkih otrok po šolanju prevzela kmetije, zato je v svoje izobraževanje vnesel veliko praktičnega znanja, ki bi jim pozneje lahko koristilo. Vse naučeno o kolobarjenju, obdelovanju zemlje, obrezovanju in cepljenju sadnih dreves so lahko vadili in preskušali kar pri njem v šolskem vrtu in sadovnjaku … O svojem dedku, spominih nanj, sledeh, ki jih je zapustil v njenem življenju in veliko širše, piše umetnostna zgodovinarka, zdaj knjižničarka, Maja Sotenšek.

»Klik za več!«

Peru

S potepanja po oddaljeni deželi

Pravijo, da je Peru eden tistih koščkov sveta, kjer veje prav posebna energija – to je država, ki vsakemu popotniku s svojo mogočno, prostrano in neukrotljivo naravo ter z miselnostjo in načinom življenja tamkajšnjih prebivalcev ponuja neponovljivo duhovno in pustolovsko doživetje. Verjetno se nahaja na seznamu obveznih ciljev vsakega ljubitelja potepov po skrivnostnih kotičkih sveta.

Kot prostovoljka v programu POTA ga je pred štirimi leti obiskala tudi Anja Draksler (študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki nam pogosto pomaga v uredništvu). Gotovo bo svoje perujske dogodivščine in prostovoljske izkušnje kdaj zapisala, besedilo pa bomo z veseljem objavili. Tokrat objavljamo le nekaj njenih prelepih fotografij, ob tem pa je v nekaj vrsticah strnila tudi svoje vtise.

Prostor v tej številki Šolskih razgledov pa v nadaljevanju namenjamo predvsem Gabrieli Zver, učiteljici slovenščine z Dvojezične srednje šole Lendava, njenim vtisom iz Peruja in sledem, ki jih je ta dežela zarisala vanjo – vse to je strnila v zapisu Po deželi alpake. Več v ŠR! 

Kaj vse smo vam pripravili v novi številki?

Naša kolumnistka Jasna Kontler Salamon je globoko prepričana, da smo v minulih desetletjih tisočim mladim Slovencem vzeli samozavest in pravo poklicno perspektivo … Zdenko Kodelja pa razmišlja: Voliti ali ne voliti? Dolga in močna šolska tradicija naše države, ki se še vedno spopada s posledicami gospodarske krize, je ena temeljnih ovir za razvoj izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. Kako razvijati učenje, najpomembnejše za življenje? Verjamemo, da prihaja generacija, ki se ne bo več delila po preteklosti. Tudi o tem v rubriki Opazujem, razmišljam, spoznavam – Kdaj se narod sesuje. Dozdajšnji zapisi z Irske izpod peresa študentke Jasne so bili veseli, polni navdušenja, igrivosti in presenetljivo hitre zaljubljenosti v novo okolje, tokrat še druga plat. List iz dnevnika je pravzaprav zapis o virtualnem večeru, ki je res dobro uspel. Zanima nas, kaj je v ospredju vašega strokovnega dela ta čas, ko se iztekajo tedni, ki nas še ločijo od šolskih počitnic. Pišemo o tipnih učilih za slepe in slabovidne, sprehajamo se po Abecedi otroštva, tokrat se ustavljamo pri J – jezero in jez. Klinčki, njivska preslica, hren, orehovi listi itd. – kaj ima vse to z našimi zobmi in dlesnimi? Koliko je globalne edukacije v naši šoli? »Zmeden sem. Imam svoj računalnik, pametni telefon, po novem tudi tablico. Pa še v šoli računalnik. Kako naj se organiziram, kaj in kako je najracionalnejše?« Vam je znano? Strokovnjak Domen Božeglav ima pravi nasvet; prav tako cenjena psihologinja Tereza Žerdin, ki tokrat obravnava nagajive lažne prijatelje. Vabljeni v deželo Oz! Pred volitvami smo spet: Ozračje že vre,/kmalu bo vroče …/vse je mogoče … Kot v najboljših filmih se dogajajo zgodbe, včasih kot v najbolj cenenih. Kakor koli – čas je za film!

Ne prezrite!

V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat o e-gradivu.

Brezplačne finančne delavnice NLB vam bodo morda koristile bolj, kot si mislite!

Vas zanima vpis v študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe in drugostopenjske magistrske študijske programe?