Biti seksi je vrednota
Seksualizacija mladih
Miley Cyrus: nekoč najstniška zvezda, danes razgaljeni idol. S svojo podobo in kontroverznimi nastopi je obnorela svetovno glasbeno in medijsko sceno. Toda ali je Miley vzornica, ki bi si jo starši želeli za svojega mladostnika? Medijske zvezde imajo na mladino namreč močan vpliv. Delijo jim podobe uživaškega življenja, polnega seksa, drog in ‘rokenrola’. Tem idealom oboževalci sledijo. Živimo v kulturi, v kateri se ‘seks prodaja’, mladostniki pa so poleg otrok najprimernejši potrošniki. Tako ni nenavadno, da je mladostniška moda izzivalna, zvezdniki razgaljeni, glasbene uspešnice pa večinoma govorijo o mesenem poželenju.
Miley in Justin – hedonistični ikoni
Miley Cyrus je kariero začela kot igralka v mladinski nanizanki Hannah Montana. V njej dekle, ki je čez dan povsem običajno, proti večeru zaživi življenje občudovane pevke. Proti koncu snemanja nanizanke se je iz 'pridnega dekleta' spremenila v provokativno pevko. Za višek njene kontroverznosti štejemo nastop na MTV nagradah, kjer je na odru oponašala masturbacijo in spolni akt.
Podobno kot Miley je svojo kariero začel tudi Justin Bieber. V zadnjem času smo lahko priča njegovemu burnemu nočnemu življenju: od kajenja trave, do ponočevanja in (domnevno) celo plačevanja za spolne usluge.
Vprašanje je, kako tako vplivne in kontroverzne osebnosti vplivajo na svoje oboževalce. Jim mladostniki v življenjskem slogu sledijo ali so glede svojih izbir bolj avtonomni? Mnogim zvezdniki pomenijo največjo avtoriteto. Njihovim ‘napotkom za življenje’ prisluhnejo in jih sprejemajo celo bolj kot tistim, ki jim jih namenjajo starši ali učitelji. Zato so vprašanja, kot je ‘Kakšen ideal ženskosti postavlja Miley mladim dekletom?’, pomembna in jih ne smemo zanemariti. Mediji so polni podob omamljenih teles na razvratnih zabavah in posameznikov, …/…/.
Kaj je seksualizacija mladostnikov?
Dr. Maddy Coy, predavateljica na londonski univerzi Metropolitan, seksualizacijo definira kot nasičenost medijskih besedil z erotičnimi podobami – predvsem ženskega telesa. Če po definiciji seksualizacije vprašamo mladostnike, ti ne razumejo vsiljenosti koncepta v njihov vsakdanjik. Obkroženi so z medijskimi besedili, v katerih je golota norma: privlačna telesa in ekscesno delovanje razumejo kot nekaj običajnega. Mladostniki vedenjske vzorce idolov posnemajo. Težava je v tem, da še nimajo popolnoma izoblikovane podobe o spolnosti. Vedenje, kakršno je prikazala Miley Cyrus (masturbacija na odru), imajo za običajno.
Neodvisna raziskovalka dr. Renata Šribar obenem razkriva povezavo med slavo in seksualizacijo. Ta je prvotno trženjska, saj se 'seks prodaja'. Po drugi strani pa je (samo)seksualizacija po mnenju deklet in staršev »povzpetniška strategija na poti do slave«. Mladi seksualizacijo razumejo kot dobrodošlo pri njihovem kariernem ali celo osebnostnem razvoju.
Besedo imajo mladostniki
Intervjuji z mladostniki so pokazali, da imajo razkazovanje Miley Cyrus za nekaj povsem običajnega. Marija (14 let) pravi, da se ji pri obnašanju omenjene zvezdnice ne zdi nič narobe, saj naj bi bila za to kriva njen močen karakter in predvsem stil oblačenja. Tjaša (13 let) bi bila z veseljem na njenem mestu in bi se celo podobno oblačila. /…/
Justin Bieber je med dekleti zelo priljubljen. Izpostavile so njegovo dobrodelnost, lep izgled in primerno obnašanje. A Žiga (14 let) meni, da je Justin Bieber beden in premalo možat. Zato se sam zgleduje po bolj odraslih (in mišičastih) idolih, kot je, denimo, Channing Tatum. Mark (13 let) pravi, da je Justin Bieber kul, saj ima swag (dober imidž) in njegovo obnašanje ni nič kaj posebnega; kajti kljub škandalom še vedno pokaže, da je pripravljen pomagati ljudem, ki imajo manj od njega. Res pa je tudi, da so v našem kulturnem prostoru med fanti bolj spoštovana mišičasta oziroma 'mačo' moška telesa, in ne telesa, kakršnega ima 'poženščeni’ Bieber. Idolom, kot sta Miley Cyrus in Justin Bieber, se stil oblačenja in način obnašanja lahko spregleda, ker sta slavni osebnosti, pojasni Patricija (14 let). Svoj odgovor je podkrepila s trditvijo, da lahko počneta kar želita, saj je to njuno življenje in med seboj smo si pač različni.
Zaskrbljeni starši
Starši se zavedajo, da so mladostniki slabo medijsko pismeni. Mati intervjuvane dvanajstletnice zatrjuje, da celo nekateri mladostniki sami priznavajo – in se torej zavedajo, kako idoli vplivajo na njihovo dojemanje spolnosti. Toda tega ne znajo kritično premisliti in spremeniti načina razumevanja medijskih ‘resnic’. Mati dvanajstletnice je razkrila, da hčerka opaža spreminjanje svojih idolov (Miley Cyrus) v seksualizirane (porno)zvezde. Poleg tega ji je neprijetno ob vprašanjih, ki jih njeni vrstniki pošiljajo po Facebooku, denimo »Ali si želiš seks?« in »Zakaj si tako seksi?«
Seksualizacija pa se ne dogaja le na spletu in prek drugih medijev, ampak tudi v šoli. Zaskrbljujoče je dejstvo, da učitelji ne ukrepajo. Dve uri razrednega pouka namenijo spolni vzgoji, kar vsekakor ni dovolj. Mladostniki so o spolnosti in spolnih odnosih že dobro poučeni, manjka pa jim kritičnosti pri sprejemanju takšnih vsebin. Mati mladostnice tako pravi, da mladim manjka prav omenjene kritičnosti, torej kaj je (ne)primerno in sporno. /…/
Strokovnjaki ne dajejo enoznačnih odgovorov
Socialna delavka Indira Videtič pravi, da je izzivalno oblačenje enajstletnic postalo sprejemljivo. Postopno se je prednajstniška moda premaknila od nagajive prek drzne do naravnost 'seksi', kar se je tudi normaliziralo. Miley Cyrus je tako prototip dekleta, ki se brez težav vključi v hiperseksualizirano družbo, v kateri ima ženska (že mladostnica) samo dve možnosti: biti spolno privlačna ali nevidna. Danes trinajstletnica, ki mora ugotoviti, kaj pomeni biti ženska, najde le eno pot. Pot, poosebljeno v Miley Cyrus, Britney Spears in Paris Hilton, ki pomeni hiperseksualiziran videz.
Stališče nekaterih mladostnikov o Justinu Bieberju je profesorica s Fakultete za družbene vede dr. Alenka Švab interpretirala takole: »Od mladih fantov se zahteva, da se distancirajo do imidžev, ki se odmikajo od dominantne kulturne percepcije moškosti. S tem utrjujejo svojo spolno identiteto, ki mora biti skladna s to kulturno percepcijo. Čeprav jim je Bieberjev imidž všeč, tega ne bodo priznali, …/…/.
Če bi držalo, da je naš čas tudi čas seksualne svobode, potem nastop Miley Cyrus z masturbiranjem in oponašanjem spolnega akta ne bi bil nič posebnega. Po drugi strani je bil tisti nastop sam po sebi izraz dvojnih seksualnih standardov: mediji so se razpisali samo o Miley, 'tip, ki jo poriva od zadaj', pa je v redu. Torej: problem je ženska masturbacija, ne toliko seksualizacija kot taka. Antropologinja Eva Vrtačič meni, da ženska seksualnost ni vedno problematična. Dokler je »namenjena moškim očem«, je vse v redu. Problem se pojavi, kadar gre za zasledovanje lastne želje in za vztrajanje pri njej. Vrtačičevi se tako zdi, da je omejevanje mladostniške seksualnosti nesmiselno …/…/. Opozori pa, da je potrebno pri vrednotenju vsebin biti previden in ne preveč konservativen. Napačno je že v osnovi zavračati vse, kar je nekoliko drznejše. Naša kultura z obsedenostjo z videzom, zdravjem in športom hkrati namreč promovira tudi seksualizacijo. To sta dve plati iste medalje. Antropologinja sklene: “Ne morete se zgražati nad Miley Cyrus in hkrati upoštevati diet ter slediti fitnes režimu. Ker to počnete natančno zato, da bi bili videti kot ona.”
Kaj storiti?
Mladostniki seksualizirane idole opažajo in so pomemben del njihovega vsakdana. Njihovo početje se jim zdi sprejemljivo in ga ne obsojajo. Postavlja se vprašanje: ali starejši mladostnikov sploh več ne razumemo? Ali moraliziramo brez večjega vpliva? Moralo in etiko na stran: težava, ki jo opažajo tudi mladostniki sami, je v medijski nepismenosti. Mladostniki so vešči uporabe različnega elektronsko-komunikacijskega orodja, toda vsebine sprejemajo brez refleksije. Mlade je treba naučiti kritično sprejemati medijske vsebine: zato spodbujamo vključitev medijske vzgoje v kurikul osnovnih in tudi srednjih šol. Obenem pa izobraževalce pozivamo, naj ne preslišijo opazk, zaradi katerih se mladostniki v razredu počutijo nelagodno: seksualizirano in s tem objektivizirano.
NIKA MAHNIČ, EVA MASTNAK, LARISA PANJAN, TEA PAVIŠIČ, NEŽA PETERKA