Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2014
V teh dneh, ko se vse prebuja, se še bolj kot običajno zavemo, da smo del narave, da je v njej med seboj vse prepleteno. Izgubljati stik z naravo, s prvinskostjo, pomeni izgubljati stik s seboj, zapuščati sebe. Ne, ne bo se to zgodilo. Ne more se in ne sme … Med nami so konjesrčna dekleta, srčna trojica, ki si ne dovoli, da bi se jim to zgodilo; še več, izbrale so pot, namenjajo ji domala ves svoj čas in energijo. Predala so se naravi, ustvarjajo z njo in v njej. A ne le zase. Predvsem nam skušajo to, kar mnogi izgubljamo, smo zatrli, potisnili na rob ali pa tega nismo niti še odkrili, približati, začutiti in živeti.
Povezale so se v društvu Terra Anima in pod njegovim okriljem deluje tudi center Kiron. Ta se ukvarja z inovativnim, naravnim in celostnim pristopom do konj in jahanja ter z raziskovanjem moči konja kot asistenta v človekovem razvoju, osebni rasti in zdravljenju. Tam so nastale tudi fotografije, ki jih tokrat objavljamo. Vse je ustvarila Špela Kaplja (KonjeSrčni spomin je med drugim njena dejavnost, to je fotografiranja otrok v stiku s konji, sicer pa več o njej in njenem razmišljanju ter delovanju v prispevku Čudeži iz gozda). Konji … Dotik, bližina, čutenje, zaupanje, predanost, svoboda. Svoboda med nebom in zemljo, svoboda duše in telesa.
O Zemlji, Nebu in njunih otrocih
Uvodnik
Ko še na Zemlji ni bilo ljudi, sta bila Nebo in Zemlja srečno poročena. Imela sta petero otrok: Sonce, Luno, Ogenj, Veter in Meglo. Niso bili ravno složni in zato sta se Zemlja in Nebo odločila, da bosta med sabo naredila prostor, v katerega bosta zaprla svoje nesložne otroke. To je otroke razžalostilo in razjezilo…
Tako se začenja eden najpopularnejših romskih mitov. Zakaj ga objavljamo? Tako brezčasen je. Zveni, kakor da je ustvarjen danes … Nas je nagovoril. Naj tudi vas.
»Klik za več!«
Veliko več kot le napolnjene baterije
Psihosocialni programi za učitelje na vojnih območjih
Večini otrok, ki so doživeli izgube, travme, strese in ob tem hudo čustveno prizadetost, uspe okrevati od duševnih ran, ohranjati normalno vedenje, delovanje in odnose. To še ne pomeni, da jih grozote niso prizadele, da je spomin izbrisan, da se bolečina ne prikliče ob posebnih priložnostih. Pomeni pa, da otroci ostajajo v psihološkem in psihosocialnem smislu zdravi in nikakor ne sodijo v skupino bolnih ali motenih.
Ko se sprašujemo, kaj zaščiti otroka in kaj mu pomaga okrevati, so eden odgovorov varovalni dejavniki. Ti lahko izvirajo iz otrokove osebnosti oziroma temperamenta ali iz otrokovega okolja in izkušenj v okolju. Okolje je v prvi vrsti družina. Vendar so ob grozovitih dogodkih prizadeti vsi družinski člani in tako se sposobnost družine za zagotavljanje čustvene opore in zaščite otrok močno zmanjša. Za družino je šola drugo najpomembnejše okolje za otroke … Razmišlja in opisuje svoje bogate izkušnje dr. Anica Mikuš Kos. Več v ŠR!
Applov apel
Naš komentar
… Ob vsem tem se je treba spomniti, da so šole kot ideološki aparati države kar dobro skrbele za reprodukcijo diktatur in vsakršnih represivnih sistemov in so vse prevečkrat bile pri tem uspešne. V času neoliberalizma pa so bolj kot za razvijanje demokratične zavesti učencev zadolžene za vcepljanje »konkurenčnostne« miselnosti in vse bolj tudi znanja, prilagojenega »potrebam« sistema. Applov apel je zato še komaj pravočasen, ker v šolah na vseh stopnjah širom sveta še obstajajo kritično misleči ljudje, a vprašanje je, kako dolgo še lahko zdržijo … Razmišlja Darko Štrajn. Več v ŠR!
Novi učni načrti, stari, nepotrjeni učbeniki
Pismo ministru – poziv k vzpostavitvi zakonitega stanja
Spoštovani gospod minister dr. Jernej Pikalo!
Pišemo vam v zvezi z razmerami, ki so nastale v šolah po končanem uvajanju posodobljenih učnih načrtov. Čeprav se te razmere nanašajo na več osnovnošolskih predmetov, se v tem dopisu osredotočamo na predmet, ki ga poučujemo – matematiko. Zakonodaja nas, učitelje, postavlja v zelo neprijeten položaj – po eni strani nas zavezuje, da poučujemo skladno z veljavnim posodobljenim učnim načrtom, po drugi pa sočasno prepoveduje menjavo gradiva v učbeniškem skladu. V tem dopisu vam na kratko razlagamo stanje z vidika učiteljev in vas prosimo za hitro ukrepanje. Trenutno stanje je namreč nezakonito, vnaša nered in zmanjšuje kakovost pouka ... Objavljamo pismo, ki ga je v imenu učiteljic in učiteljev celjske regije podpisala Bojana Zorko.
»Klik za več!«
Spremeniti perspektivo
Najina pisana tapiserija
Draga Rut, ko tole pišem, so v mojih mislih še sveži vtisi s Kulturnega bazarja, prireditve, ki pod streho Cankarjevega doma vsako leto zbere zavode in delavce v kulturi, da postavijo na ogled tiste dejavnosti, ki jih namenjajo kulturni vzgoji. Posebej se me je dotaknil Matej Peljhan, ki nam je na eni od delavnic predstavil svoj izjemni projekt Mali princ. Matej je odličen fotograf in diplomirani psiholog, ki dela v kamniškem zavodu za invalidno mladino, mali princ pa je Luka, deček z mišično distrofijo, ki si je nekega dne zaželel, da bi vsaj na fotografijah počel vse tisto, kar počnejo zdravi mulci tega sveta. Matej se je v sebi boril z raznimi, tudi iz stroke izvirajočimi pomisleki, nato pa je zmagala njegova fotografska kreativna stran, ki mu je šepetala: »Domišljijski svet ne pomeni bega iz realnosti. Domišljijski svet je del realnosti.« Tanja Plevnik.
»Klik za več!«
O obljubah in drsanju
Opazujem, spoznavam, razmišljam
Obljuba dela dolg, so me učili. Se pravi, če nekaj obljubiš, se mi zdi prav, da to tudi izpolniš. Vsi smo seveda slišali, ko je predsednik RS Borut Pahor ob zadnjih olimpijskih igrah obljubil, da bo drsal toliko ur, kolikor golov bodo dali naši Risi.
Te dni je obljubo izpolnil. Hvalevredna gesta, bi lahko trdili. Vsaj tako mislim osebno. In ob spremljanju družabnih omrežjih ob njegovem drsanju sem ugotovil, da sem bil eden redkih. Večina komentatorjev se je iz predsednikove geste zabavala, veliko jih je šlo tudi na raven norčevanja, nekateri so celo stopili na polje žaljenja … Piše Žiga Vavpotič.
»Klik za več!«
Kako so se likali
Dušica Kunaver - profesorica, avtorica, zbirateljica ljudske kulturne dediščine
»Šolska zgodovina je neosebna,« meni Dušica Kunaver. »Ne pove tistega, kar so ljudje doživljali, kaj vse so morali pretrpeti. Zgodovina je sestavljena iz zgodb. In takšne zgodovine je bila v svojih gimnazijskih letih deležna na bežigrajski gimnaziji. Profesor Silvo Kranjec je znal zgodovino predstaviti z zgodbami, ki so bile obarvane s človeškostjo, ne z znanostjo. Takšne zgodovine si ni bilo težko zapomniti, takšna deluje na mlade in seže v srce. Ne pa kopica podatkov, ki le bremenijo spomin.« Nekoč je na avtobusu prisluhnila pogovoru dveh mladih deklet, ki sta zrelo razpravljali o tem, kako nepomembno šolsko snov ohranjata v spominu le do trenutka preverjanja, potem pa da jo namerno izrineta in naredita prostor za nove podatke. Spet le do takrat, ko je to nujno … To je le drobec iz obširnejše predstavitve vsestranske profesorice – Dušico Kunaver je obiskala Tereza Žerdin. Več v ŠR!
Kaj sploh je sproščanje?
Zavedanje je že korak k spremembi
To je človekovo naravno fiziološko stanje, ki ga doživljamo vsak dan, gotovo pa pred spanjem. Hitreje ali počasneje se razen telesne aktivnosti zmanjšuje tudi miselna, um se umirja, dihanje postaja vse počasnejše, sproščeno, dokler se ne prepustimo spanju. Mišična aktivnost se prav tako zmanjša, kar omogoča manjšo porabo energije. Tedaj se začne regeneracija celic v telesu, akumulacija energije ali moči, da smo spet spočiti in pripravljeni za nov dan … V rubriki Uglašeno nas Darinka Suljević vodi do sprostitve. Več v ŠR!
Čudeži iz gozda
Razširjanje globoke ekologije s pomočjo umetnosti
Globoka ekologija pomeni širši, globlji vpogled v dušo vsega naravnega sveta in našo močno soprepletenost z njim. Temelji na živosti narave in poudarja pomembnost našega povezovanja z njo. Še več, trdi, da se rešitev za naš planet skriva v vzpostavljanju čustvenega stika z naravo.
Klovnesa, pravljičarka in pisateljica otroke na otroško prikupen način spoznavam z globoko ekologijo. V vsem, kar počnem, iščem način, kako približati otrokom čarobnost naravnega sveta. Želim, da spoznajo, da se v naravnem svetu skriva veliko več čarobnosti kot v virtualnem, v katerem jo iščejo. Z otroki želim deliti svojo iskreno ljubezen do naravnega sveta in jih naučiti, kako vzpostaviti stik z njim. Verjamem, da tako pridobijo odgovornost in širše zavedanje sveta, v katerem živijo, zaradi česar se lahko razvijejo v polne, odgovorne in zavedne posameznike. Špela Kaplja in dotik narave v Šolskih razgledih.
»Klik za več!«
Kaj smo še pripravili za vas?
Študentom se obeta veliko sprememb, ki jih prinaša nastajajoči visokošolski zakon … Ustvarjalno mišljenje je mogoče vzgojiti in ga razvijati. Preverjeno! Pišemo o integraciji, ki je le podlaga oziroma velik korak na poti k inkluziji. List iz dnevnika je tokrat izpod peresa učiteljice umetnostne zgodovine na italijanski gimnaziji Gian Rinaldo Carli v Kopru in vodje programa Podmornica (Otok za mularijo v sklopu filmskega festivala Kino Otok), ozrli pa smo se tudi čez mejo, k državni večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Nabrežina. Da bi videli naprej, moramo gledati nazaj – to je ena izmed andskih modrosti. Na kaj pomislite, ko vam kdo omeni Irsko? Najznačilnejše podobe so gotovo zelena pokrajina s prelepimi klifi, pivo Guinness in pubi; Jasna Rajnar Petrović nam razkriva še nekatere. Francija in film, boje se začenja s črko F, sedmo črko naše abecede, sedmo iz Abecede otroštva, ki jo je napisal Aleš Debeljak.
Na spletu je na razpolago kopica protivirusnih programov. Se tudi vi vprašujete, za kateri program naj se odločite oziroma kateri je najboljši? Morda ima odgovor za vas Domen Božeglav. Tereza Žerdin pa razmišlja, ali imajo res le najboljši prednost. Kraljica Planica in kritični pogled Nika Slane. Hripavost in grlo. Kaj imajo kostanj, korenje, češnje, kumare, limona in žajbelj opraviti s hripavostjo in bolečim grlom? Anita Di Grazia razkriva, da nam pomagajo odpravljati tovrstne težave!
Še čečkalčki, za vas, prav za vas.
Ne prezrite
Objavljamo razpis za vpis v program Šola za ravnatelje in opravljanje ravnateljskega izpita za šolsko leto 2014/2015, Javni razpis programov Šole v naravi in drugih programov v sklopu javne službe in prostorskih zmogljivosti CŠOD, vabilo na natečaj Mladi v svetu energije, v rubriki Obnovljivi viri in učinkovita raba energije pa boste zvedeli veliko o gorivnih celicah.
