Vsebina časnika Šolski razgledi številka 6/2014

Fotografije Raste Fašmon so zmeraj znova navdihujoče, vsaj mi v uredništvu jih tako doživljamo. Tokrat smo izbrali cvetove, ki jih je ta nemirna ustvarjalka in ljubiteljica lepega ujela v svoj fotoaparat – ta jo spremlja v prostem času in pogosto tudi ob poklicnem delu (je vzgojiteljica v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru). Z njenimi podobami smo nekoliko prehiteli čas. A pomlad vse to obeta! Tako kot obeta še veliko drugega, kar že dolgo načrtujete, pa vam je zmanjkovalo volje, poguma in moči, da bi se lotili in izpeljali. Morda je prav zdaj pravi čas, da se spoprimete z novim. Ali da prenovite staro, obudite pozabljeno, oživite, kar je bilo zapostavljeno, a sto nenehno čutili, da je pravo … Dober dan, pomlad.

Vse za bisere

Uvodnik

Starši mojih učencev me podučujejo, kako naj učim njihovega otroka, da bom v njem odkrila biser. Ker namreč ne znam z njim. Druga učiteljica, ooo, tista pa zna! Ona je že zagledala lesk pod lupino. Potem je prišel pa k meni. In se ne blešči več.

Pa se spomnim, da sem jaz tudi znala. Prav s tem učencem. Samo da je takrat bil še v nižjih razredih in je bil ocenjen »le opisno«. Zdaj ima pa že številčne ocene. In te včasih zelo bolijo. Uvodno razmišljanje Mojce M. Ivančič.

»Klik za več!«

Ali izobrazba izgublja vrednost?

Uradno potrjen velik upad študentov kliče k temeljiti analizi

Sodim med tiste skeptike, ki niso nikdar preveč verjeli tistim, ki so še pred nekaj leti – v obdobju pred recesijo – vehementno napovedovali, da bo srednješolska izobrazba kmalu postala nekaj tako samoumevnega, kot je zdaj osnovnošolska, med študente, bodisi visokega šolstva ali višjega strokovnega, pa se bodo vpisali skoraj vsi diplomanti.

Tak trend je tedaj potrjeval podatek, da je bila Slovenija po deležu študentov na število prebivalcev v samem evropskem vrhu. To ni bilo povezano samo s tem, da so pri nas v prejšnjem desetletju študijske ustanove rasle kot gobe po dežju. Zagotovo pa je k temu zelo veliko pripomogla osupljiva prevlada gimnazij nad strokovnimi šolami, ki je ustrezala tudi političnim interesom na vseh ravneh.

Res je bil podatek o našem deležu diplomantov precej manj osrečujoč, a tudi v tem smo postopno napredovali. Nato pa je nastopila kriza in z njo nenadna streznitev … Jasna Kontler Salamon. Več v ŠR!

Tudi športniki se šolajo, mar ne?

Naš komentar

Da v večini srednjih šol pri nas – razen, da dodelijo dijaku status – naredijo bistveno več za dijake–športnike, ki poleg učenja dnevno garajo, da bi dosegli rezultate v izbranem športu, je večinoma sprenevedanje. Za to naj bi imeli šole, predvsem gimnazije, ki imajo t. i. športne oddelke, ena ali dve sta celo s statusom športne gimnazije. V teh oddelkih naj bi se organizacijsko in pedagoško posvečali vsakemu dijaku–športniku, in sicer s prilagajanjem programa dela, urnika, učnih pripomočkov in učne pomoči … Vse torej prilagojeno potrebam in zmožnostim dijaka–športnika … Kritično Ida Srebotnik.

»Klik za več!«

Učinkovito vzajemno učenje

O kovčingu

Gre za proces, v katerem posameznikom ali timom pomagamo do boljših dosežkov. Opira se na notranje vire, to je na dane sposobnosti in na osebno moč posameznika ali skupine. Tehnike kovčinga so usmerjene k rezultatom/ciljem, k spodbujanju razvoja novih strategij razmišljanja in delovanja ter k iskanju možnosti, rešitev in novih poti do uspešnih sprememb. Predvsem je kovčing pristop, pri katerem izhajamo iz trenutnih razmer, v katerih smo se znašli in v katerih iščemo rešitve, ki bodo za nas in za druge udeležence v danem trenutku najustreznejše. Bernarda Potočnik in mag. Blanka Tacer – več v ŠR!

Tabla, table, tablice

»Na koncu bodo na računalnike priklenjeni revni, bogatejši bodo imeli učitelje!«

Začela in končala bom z isto trditvijo: Ne nasprotujem uporabi informacijske tehnologije pri pouku, pač pa pretirani 'digitalizaciji' pouka. Računalnik nam v več pogledih v resnici poveča kakovost pouka, trend uvajanja tablic za vsakega učenca v razredu in to pri večini predmetov, pa je po mojem mnenju veliko pretiravanje in napačna usmeritev. Razmišlja, se poglablja, ugotavlja profesorica psihologije Janina Curk.

»Klik za več!«

Prihajamo na Ptuj, pridi!

Najina pisana tapiserija

Precej srbskih osnovnih in srednjih šol zelo uspešno sodeluje s slovenskimi. Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji je poskušal sestaviti seznam teh šol in doslej jih je na seznamu približno 20. Saj veš, samo naša šola v Pišecah sodeluje s tremi. Te šole včasih zaprosijo slovenska društva za pomoč pri prevajanju projektov, za krajše tečaje slovenščine ...

Ravno v teh dneh potekajo priprave na težko pričakovano šestdnevno ekskurzijo mlajših učencev dopolnilnega pouka slovenščine konec aprila v Slovenijo, na Ptuj.Za sprejem smo zaprosili tudi šole na Ptuju in verjamemo, da bodo naši učenci (v Srbiji smo tri učiteljice in en učitelj) lahko preživeli en dan v šolskih klopeh s svojimi vrstniki v Sloveniji, sicer pa bomo bivali v bližnjem CŠOD. Upam, da nas boš prišla obiskat med kurente in izpeljala kakšno fotografsko, video ali likovno delavnico. Bom zelo vesela. Tako piše Rut Zobec Tanji Plevnik in, seveda, vsem nam. Več v ŠR!

Zdravi z naravo

Srečanje

Anito Di Grazia sem spoznala na ulici, na kateri je vrvelo ljudi, vse pa je družila ljubezen do – bazilike. Eni so gojili svojo, drugi so bili le občudovalci številnih različic te mediteranske začimbe, njenega vonja in izgleda, tretji so jo predvsem radi okušali. Prišli so/smo z vseh vetrov, tudi iz tujine.

»Klik za več!«

Papir prenese vse

Videla sem že fantastične dnevne priprave in katastrofo od učne ure (ali obrnjeno)

Nedavno me je razveselil klic prijateljice z drugega konca Slovenije. Beseda je dala besedo in učiteljici pač ne moreva, da ne bi spregovorili tudi o šoli. Povedala mi je, da imajo pri njih notranjo in zunanjo presojo za certifikat kakovostne šole. Priznam (in sram me je) – prvič sem slišala za to. Jaz seveda ne bi bila jaz, če ne bi kar takoj začela vrtati: kakšen certifikat je to, kdo presoja, kaj preverijo … Jožica Frigelj. Več v ŠR!

Teden kulture in dan sv. Patrika

Dober dan, Irska

Dia duit, dragi sonarodnjaki iz domačih slovenskih logov! Ta pozdrav je prva stvar, ki sem se je naučila v irščini tukaj, na grobo se prevede v »Bog s teboj«. Odzdravi se z Dia is Muire duit, kar pomeni Bog in Marija s teboj. Podobno kot pri nas so na Irskem pretežno katoličani, kar je razvidno že v samem jeziku. Zakaj zdaj začenjam v irščini, ko pa sem v prejšnjem zapisu obljubila nadaljevanje o irskih posebnostih? Jasna Rajnar Petrović ima odgovor!

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

O učenju v resničnem svetu pišemo in ugotavljamo, da sta si pouk na prostem in okoljska vzgoja podobna, vendar se tudi razlikujeta. Kako pravzaprav rokovati s spletno stranjo šole in z družabnimi omrežji? Da boste vedele, učiteljice: »… učiteljicam je marsikaj dovoljeno, kar vobče drugim damam ni, je istina. Nikakor pa ni njihovemu ugledu v korist, ako sprejmejo v svoji sobici poedine moške obiske.« Tako je zapisala mlada učiteljica – vendar pred davnim 101 letom. Pred že tradicionalnim Kulturnim bazarjem pišemo o sodelovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov in kulturnih ustanov, mladostno (pre)drzno tokrat tudi o odgovornosti akademskega sveta. Beseda je še o judovstvu, antisemitizmu in holokavstu v slovenski zgodovini. Zimske olimpijske igre v Sočiju bi lahko bile izvrstna priložnost za učitelje in profesorje (ne samo športne vzgoje), da bi svojim učencem in dijakom povedali kaj o učni snovi, ki se je ponujala kar sama. V zadnjih letih je zaznati v šolah precej oblik nasilja nad učitelji zlasti tudi od dijakov in staršev – zanimajo nas vaše izkušnje. Z Abecedo otroštva in Alešem Debeljakom smo prispeli že do črke E, torej do … do koga, česa? Morda veste, zakaj je dobro stiskati zobe? Pojasnjuje Darinka Suljević v rubriki Uglašeno. S pesmijo ameriške pesnice Anne Sexton se pridružujemo praznovanju pomladi in svetovnega dneva poezije. Vabljeni na sprehod med knjige in v pomlad, seveda. Vse to in še več za vas v novih Šolskih razgledih!

Ne prezrite!

Veliko razpisov prostih delovnih mest!

Gorivna celica proizvaja električno energijo s pomočjo kemične reakcije med vodikom in kisikom; lahko bi dejali, da je miniaturna elektrarna … – več v rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije!