Teden kulture in dan sv. Patrika

Dober dan, Irska

Dia duit, dragi sonarodnjaki iz domačih slovenskih logov! Ta pozdrav je prva stvar, ki sem se je naučila v irščini tukaj, na grobo se prevede v »Bog s teboj«. Odzdravi se z Dia is Muire duit, kar pomeni Bog in Marija s teboj. Podobno kot pri nas so na Irskem pretežno katoličani, kar je razvidno že v samem jeziku. Zakaj zdaj začenjam v irščini, ko pa sem v prejšnjem zapisu obljubila nadaljevanje o irskih posebnostih?

Prav zato, ker sta zadnja dva tedna prav posebno irska. Od 10.–14. marca so študentska društva, ki se trudijo ohranjati irsko kulturo skozi jezik ter tradicionalni ples in glasbo, priredila Seachtain na gaeilge (izgovori se šoktn na guelga) – irski teden. V eni izmed stavb na kampusu imajo sobo samo zase, v kateri se družijo in govorijo v irščini. Prejšnji teden je bila okrašena z zelenimi baloni, vsem mimoidočim so poskušali prilepiti nalepko s srčkom in napisom An ghailege, kar pomeni 'ljubim irščino', in jim ponujali prevod njihovega angleškega ali mednarodnega imena v irščino. Moje je Clár Ní Raghallaigh Nic Pheadar! Clar je oblika Claire, Klare, ki ima enak pomen kot Jasna, Rajnar so prevedli, kakor se jim je pač zdelo, Nic Pheadar pa pomeni »od očeta«, ker je to pač priimek mojega očeta.

Gelščina ni razširjena

Morda tega še ne veste, ampak na Irskem njihova različica gelščine, ki se razlikuje od škotske in velške, sploh ni razširjena. Kot prvi jezik prevladuje le na nekaterih povsem irsko govorečih območjih, ki jim pravijo Gaeltachtaí. Tekoče naj bi jo govorilo manj kot deset odstotkov prebivalstva, čeprav je irščina obvezen predmet skozi celotno obdobje primarne in sekundarne izobrazbe. O razlogih in ozadjih te zapletene in kompleksne tematike pa raje drugič. Najbolj v spominu mi bo ostal torkov večer, ko smo se mednarodni študentje najprej naučili nekaj korakov tradicionalnega irskega skupinskega plesa, imenovanega céilí, potem pa to znanje lahko uporabili sredi puba!

Muziciranje pozno v noč

Vsak torek ima študentsko društvo tradicionalne irske glasbe tam session, to pa izgleda tako, da se od deset do dvajset študentov posede v kot puba (če jih je dvajset, zasedejo skoraj celoten prostor) s svojimi glasbili in muzicira, dokler se pub ob enih zjutraj ne zapre. Melodij jim nikoli ne zmanjka, večina celo igra več glasbil in jih brez težav menjava. Največ imajo violin, potem so tu, seveda, flavte in piščali, različna brenkala, kot so kitara, bendžo in mandolina, tudi harfo spravijo skozi vrata, videla sem še harmoniko in koncertino (mala harmonika?) ter okvirni boben (ne znam prevesti frame drum!). Najlepše je dejstvo, da vsi obiskovalci puba prisostvujejo temu večeru, pa naj so glasbeniki, plesalci ali pa nič od tega. Kadar se katera izmed Irk s čistim visokim glasom odloči zapeti, bo ves pub utihnil in nato ob koncu vriskal in ji ploskal, enako bodo storili, ko se katera izmed njih odloči zaplesati z metlo ali brcati visoko v zrak v res tradicionalnem Riverdance stilu. Starim očakom se bodo ob kakšni melodiji orosile oči, dvignili bodo vrčke Guinnessa in gromko zapeli zraven ali se celo pridružili s piščaljo. Prav oni bodo mladim najdlje ploskali in jim najglasneje vriskali, in to medgeneracijsko solidarnost je res lepo videti.

Kulturno-pivske počitnice

Tradicionalnim irskim dogodkom pa te dni ni ne konca ne kraja, kajti 17. marca praznujejo svoj najbolj mednarodno prepoznaven praznik – dan sv. Patrika. Sami temu radi pravijo kar teden sv. Patrika, praznovanje namreč ni omejeno samo na en dan, potoki Guinnessa neomejeno tečejo tudi po ponedeljku. Na praznik se v današnjem potrošniškem kapitalističnem svetu pripravljajo že več kot en mesec, naprodaj imajo čisto vse z značilnimi irskimi podobami škratov, deteljice in tremi barvami zastave – od nogavic do kostumov, klobukov, barve za obraz, nalepk za na steklo in tako v neskončnost. Na dejanski praznik lahko v pubih naročiš celo Guinness zelene barve. Študentom ta teden raje dajo prosto, 'za študij', a v bistvu so to kulturne in pivske počitnice za vse. Za konec vam priporočam v ogled tale video o Irski: https://www.youtube.com/watch?v=9wmIZEl1nSo .

Za konec še zgodba sv. Patrika

Sv. Patrik (Naomh Pádraig po irsko, izgovori se nejv podrig) je za Irce najpomembnejši svetnik zato, ker je v to deželo prinesel katoliško vero. Tudi značilni irski simbol triperesne deteljice (shamrock po angleško, an tseamróg po irsko, izgovori se on šamrog) je povezan z njim, saj je sv. Patrik deteljico uporabil, da je prebivalcem tega območja v 5. stoletju razložil, kaj je to sveta trojica. Patrik se je drugače rodil v Angliji, nekje na območju Walesa. Kljub temu, da je bil njegov oče katoliški duhovnik, se sam v mladosti ni veliko posvečal katoliški veri. Pri 16 letih so ga ugrabili irski pirati in ga zasužnjili, nekaj let je tako kot pastir pazil ovce in prašiče v grofiji Antrim, na gori Slemish. Pozneje v življenju je ugotovil, da je bila to kazen za pomanjkanje vere v mladosti. Ko je končno našel priložnost, je z ladjo pobegnil nazaj v domovino, a mu Irska ni in ni hotela iz misli. Imel je vizijo, da se morajo Irci spreobrniti v katoliško vero in da je ta naloga njegova. Irsko je jemal kot zadnjo oviro pred vrnitvijo h Kristusu, tisto trmasto državo, za katero je njegova dolžnost, da jo spreobrne. Njegovi pohodi po deželi so bili zanj vedno nevarni, kajti spreobrnitev prebivalstva ni bila v interesu tedajšnjih lokalnih poganskih glavarjev. Glavo je varno odnesel le z velikimi podkupninami. Kljub tem glavarjem je bil zelo uspešen, saj je znal več jezikov, od latinščine do več različic gelščine – velško, saj se je tam rodil, in pa tudi irsko. In ljudje so mu vedno raje prisluhnili, saj jih je nagovoril v njihovem jeziku.

JASNA RAJNAR PETROVIĆ