Vsebina časnika Šolski razgledi številka 8/2013

V teh spomladanskih dneh smo prav vsi oživeli, narava se dokončno prebuja. Gospodične mične postopajo naokrog, fantje spogledljivi ne zaostajajo prav nič! Že v prejšnjih Šolskih razgledih smo vam postregli s posnetki z mladostne modne revije, tokrat nadaljujemo v tej smeri, in sicer vam predstavljamo modne skice vsem nam, razgledovcem, že dobro znane Klementine Kranvogel, študentke magistrskega študija na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Uživa v snovanju vzorcev, še bolj, ko ti zasijejo na tkaninah in se te ovijajo okrog nas. Skorajda ga ni med nami, ki spomladi ne bi prevetril svoje garderobne omare, dodal vanjo kakšno novo oblačilo, manjši modni dodatek ali pa vsaj ne bi uzrl nove kombinacije, ustvarjene iz že obstoječega. Naj nam bodo Klementinini vzorci in skice v ustvarjalni navdih!

Igre brez meja

Uvodnik

Krivi so tisti starši, ki mislijo, da lahko zasipanje z materialnimi dobrinami nadomesti ukvarjanje z otrokom; in tisti, ki besno preprečujejo, da bi se njihovi otroci soočili s posledicami svojih neprimernih odločitev in ravnanja.

Krivi so tisti učitelji in ravnatelji, ki ne postavljajo in uveljavljajo mej.

Krivi so tisti odvetniki, ki po naročilu staršev ustrahujejo šolnike; in tisti ravnatelji, ki v strahu pred grožnjami puščajo na cedilu svoje zaposlene ter dopuščajo spreminjanje šol v poligone za merjenje moči.

Krivi so … O čem piše Kristijan Musek Lešnik?

»Klik za več!«

Učenje, ki ni prisila, je užitek

Naš komentar

Zdajšnja generacija otrok je na vprašanje v nedavni raziskavi Pirls odgovorila, da ne hodijo radi v šolo in po tem smo celo na zadnjem mestu med mnogimi državami, ki so sodelovale v raziskavi. Človek se resnično vpraša, kaj je narobe z nami ali pa s šolo, s formalnim učenjem. Pri tem se tolaži, da kljub temu, še posebno v izobraževanju odraslih, obstajajo optimizem, volja in energija, da se ljudje radi in veliko učimo, če znamo izobraževanje in učenje posredovati na drugačen, manj formalen, zabaven, zanimiv, ustvarjalen način, ki ni nujno povezan s končno oceno in s spričevalom.

Tak je »festival učenja«, ki ga poznamo pod imenom Teden vseživljenjskega učenja (TVU).

Piše Ida Srebotnik.  Več v ŠR!

Razredni boj Srečka Kosovela

Gospodarski humanizem

Če Kosovela beremo pozorno – tudi kultura je zgolj kultura materialističnih stremljenj: »Vsa današnja kultura je laž, vsa današnja civilizacija je fraza, zato ker je vse samo forma, ali pa sredstvo za gotova politična sidra.« Tudi kultura, tudi umetnost se zgolj producirata, ker sledita modi in nareku vladajoče elite. V predavanju Umetnost in proletarec beremo: »Kapitalisti, bogataši in buržoazija, vsi ti pa ne podpirajo umetnosti iz kakšnih človeških idealnih nagibov, recimo, iz tega nagiba, da bi umetnik lahko njene podpore živel svobodno in ustvarjal umetnine resnici in svojemu prepričanju na ljubo. Njihov cilj je drugačen; kakor so se polastili proizvajalnih sredstev materialne kulture, recimo, tvornic, bank, borz, veleposestev, tako si hočejo osvojiti kapitalisti tudi proizvajalna sredstva duševne kulture, umetnike, znanstvenike, iznajditelje, pisatelje itd. To se pravi zasužnjiti si hočejo ne samo ročne delavce, marveč tudi intelektualce.« Lušči, komentira in aktualizira Andrej Adam.

»Klik za več!«

Zakaj mora noč ohraniti svojo moč

Svetlobno onesnaževanje

Ponoči v mestih in vaseh zažari na tisoče svetilk. Noč ni nič več skrivnostna, odmaknjena, ni več čarobna. Bi lahko dejali, da je noč izgubila svojo moč? Odgovor na to vprašanje je konec oktobra letos na seminarju o svetlobnem onesnaževanju iskalo 68 učiteljev naravoslovja, biologije, fizike iz osnovnih in srednjih šol (v dvorani Zavoda Ivana Cankarja na Vrhniki). Veliko svo zvedeli o vplivu umetne svetlobe na človeka, živali in astronomijo. Piše Barbara Bolt Skaberne. Več v ŠR!

Moji šestošolci

Razrednikov vpliv na učence

Pri prehodu na predmetno stopnjo šestošolci zaživijo na novo in vsak razrednik potrebuje kar nekaj časa, da uredi razred v takšno skupnost, ki bo tvorno delovala vsa štiri leta, torej do konca 9. razreda. Prvi koraki so zelo pomembni. Učencem je treba predstaviti pravila delovanja in jim pojasniti, zakaj so potrebna. Na začetku se je dobro odzvati na vsak odklon od dogovorjenega. V postopke reševanja sem pritegnila šolsko svetovalno službo, ravnateljico in starše, s katerimi sem vzpostavila e-komunikacijo, ki je najhitrejša … Kako se trudijo in žanjejo prve sadove piše Suzana Novak.

»Klik za več!«

Vsi imamo več obrazov

Uglašeno

Narava nas je letos presenetila, nas preskušala, še posebno našo potrpežljivost. Kritični smo bili. Ali je to v redu? Ne zaupamo naravi? Sami smo njen del, torej ne zaupamo sebi!? Letos je pokazala enega od neštetih obrazov, žal tistega predolgo zimskega v nepravem času, saj smo komaj čakali na sonce. A smo mi kaj drugačni? Kot bi nam nastavljala ogledalo, saj se ne oziramo na druge, ko sledimo svojim notranjim občutkom in ciljem. Tega je vedno več, ker si želimo prisluhniti, vendar ob tem ne smemo pozabiti na druge. Stara modrost pravi, da kar dajemo, to dobimo. Podoben je naš pregovor, da kar poseješ, to žanješ.

Pa vendar je tudi v našem telesu, tako kot je to v naravi, vse pripravljeno za rast, po dolgi zimi za hitro rast, za ustvarjalnost, eksplozijo energije. Pomlad je tu, narava gre vedno svojo pot in njen letošnji obraz je večino zmotil. Le zakaj? O tem in še marsičem Darinka Suljević.  Več v ŠR!

Puščavski narezek

Kuharija – preprosto in igraje

Mmm, humus je okusen, blago pikanten in slan; imenitno ga je »zajemati« s čebulnimi »čolnički«! Čičerike vse več pojemo tudi pri nas, prav vesela sem. Ker je zelo bogata z beljakovinami, bi jo morali uživati več zlasti tisti, ki na jedilniku nimamo prav pogosto (mnogi nikoli) mesa. Pripraviti jo je preprosto – namakamo jo čez noč, podobno kot fižol, kuhamo pa malo dlje. Uporabljamo jo na tisoč in en način. Ti, vem, da jo imaš na dnevnem jedilniku (če ne čičeriko, pa lečo, fižol ali bob). Bučke so osvežilne, prijetno mehke, a še vseeno hrustljave, s tem črnim namazom prav nasitne! Neverjetno, kako lepo se dopolnjujejo mandlji, sezam in kaj pa vem, kaj si še vmešala v tale namaz.

To je le del iz »kuhinje«, v kateri uživa, torej ustvarja, kuha in piše Lučka Lešnik, sicer odgovorna urednica Šolskih razgledov, okuša pa Majda Samastur, zdravnica, pediatrinja v Zdravstvenem domu Litija. Več v ŠR!

Kaj vse smo še pripravili za vas?

Naša kolumnistka tokrat o tem, zakaj ima dunajska univerza slovensko pravnico; in tudi o mladih, ki predlagajo pregled kar vseh diplom iz preteklosti … Evropa po številu diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehničnih usmeritev zaostaja za tehnološko najnaprednejšimi državami, kar se prenaša v zaostajanje v tehnološkem razvoju. Želimo, da se zaostajanje ustavi. Več v prispevku Potrjeno prastaro spoznanje. Pišemo o NPZ z napako – učiteljica ima veliko pomislekov o upravičenosti stroškov. Kaže, da bo matematika postopno bolj priljubljena, saj postaja bolj življenjska. Poljsko mesto Łodž postaja čedalje bolj pomembno tudi za Slovence. Zakaj? Preberite v Šolskih razgledih! Ste si že ogledali film Srečen za umret? Le podajte se v kino, še prej pa berite rubriko Simbioz@. Seznanite se z izkušnjami iz šole v Jurovskem dolu, tokrat o domovinski vzgoji, vpeti v njihov vsakdan. Učitelj mora spoznati svoje učence, ti pa svoje sošolce; kako se je tega lotila učiteljica z osnovne šole Ludvika Pliberška v Mariboru? Mama srednješolca, ki se zdravi na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike, je v neopisljivo težkih trenutkih za vso njihovo družino navdušena nad sodelovanjem in pomočjo sinove razredničarke, vrstnikov, in sploh Gimnazije Ledina. Na željo bralke Tereza Žerdin v svoji rubriki tokrat komentira aktualno dogajanje v enem od slovenskih vrtcev. Revija Šport mladih ne izhaja (trenutno), a vendar živi z nami – kaj se dogaja z Mirkom in Vitkom ter Sinom Vetra? Za vas smo se pozanimali, kako se vrednoti delo knjižničarja. Poročamo s seje strokovnega sveta za izobraževanje odraslih in PUM-ove konference, naš kolumnist piše o srečnih zgodbah Slovenije, bralka se odziva na prispevek Zdramimo se, da ne bo prepozno, objavljen v eni prejšnjih številk Šolskih razgledov (v njem je avtorica　pozivala k sistemskim oblikam pomoči otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami), in se sprašuje, ali smo dober zgled. Kaj pa kuhanje? Ne bi ga smeli jemati kot breme, kajti kako bomo potem naučili otroke spoštovati hrano, se sprašuje profesorica razrednega pouka v svojem listu iz dnevnika. Gremo v Indijo in spoznavamo očarljive kotičke Ladaka, tam, visoko v Himalaji, oživijo pa tudi spomini na Kalaše v sosednjem Pakistanu in na nekatere njihove navade … Za vas še spominčice s šolskih vrtov, potep med knjigami, minianketa, študentska arena, srečanje z zanimivim Nikolo, čečkalčki in še kaj …

Ne prezrite!

V rubriki Obnovljivi viri in učinkovita raba energije tokrat o energiji vetra.