Vsebina časnika Šolski razgledi številka 6/2013

Pomlad je v deželi in vse okrog nas je čedalje bolj zeleno. Iz dneva v dan vse bolj živo zeleno, polno življenja. Da, končno je res pravo prebujenje. Trava poganja, drevesa in popki brstijo, prvi cvetovi nas že razveseljujejo. Takšna, zelena, je tudi podoba teh prvih zares pomladnih Šolskih razgledov. Pobrskali smo namreč po našem arhivu in se zagledali v fotografije Raste Fašmon, ki nam je že pred leti odstopila za objavo svoje čudovite posnetke. Nekaj smo jih že objavili (pred skoraj desetletjem), tokrat smo izbrali zelene, prebujajoče se ... 

Med mitom in idealom

O enakih izobraževalnih možnostih

Splošni model enakih izobraževalnih možnosti je veljaven, če sta izpolnjena osnovna pogoja, in sicer da imajo vsi posamezniki – ne glede na spol, raso, veroizpoved, etnično pripadnost, spolno usmerjenost itn. – enak in pošten dostop do kvalifikacij (načelo enakosti dostopa) ter da so vsi posamezniki, vključeni v proces konkuriranja za selektivne družbene položaje, obravnavani enako (načelo enakosti obravnavanja). Na meritokraciji utemeljeno pojmovanje enakih izobraževalnih možnosti tako ni povezano samo z zagotavljanjem enakosti dostopa, temveč tudi s selekcijo najustreznejšega in najbolj kvalificiranega kandidata. Kljub temu so enake možnosti vse prej kot nevprašljive in neproblematične … Piše Mitja Sardoč.

Zdramimo se, da ne bo prepozno

Opozarjamo

Že dalj časa opozarjamo, da bi bilo treba strukturo sistemskih oblik pomoči otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami nujno povezati med posameznimi resorji tako, da bo ta učinkovita. Med njimi namreč ni tvornega sodelovanja, posamezni postopki, v katerih so obravnavani otroci kot žrtve ali storilci kaznivih dejanj, pa se vlečejo mesece in leta. To, kar se vse pogosteje dogaja, otrokom in mladostnikom ne koristi, kvečjemu se jim zaradi sistemskih napak povzroča neprecenljiva škoda. Težave se le stopnjujejo in poglabljajo, celo tako daleč, da je potem kakršna koli strokovna pomoč prepozna in brezuspešna.

Pogosto se sprašujem in razmišljam o tem, kakšna bi naj bila specialno-pedagoška izhodišča ob izraziti agresivnosti, samovolji otroka ali mladostnika, kako pomagati njemu in njegovemu ožjemu socialnemu okolju, s katerimi učinkovitimi intervencijami in, seveda, ustreznimi vzgojnimi ukrepi. Ali so potrebne drugačne metode in oblike dela? Svoje izkušnje in poglede razgrinja Zora Perdigal Vučko.

»Klik za več!«

Kaj mi daje država

Če bomo iskali stranpoti zavoljo svojega udobja, potlej …

Država nikoli ne bo mogla loviti vseh takih, ki prikrivajo svoje dejansko stanje. Če bomo iskali stranpoti zavoljo svojega udobja in koristi in nam bodo pri tem pomagali tisti, ki naj bi jih pri svetovanju navadnim državljanom vodila visoka etična načela, bo ta naša država v vedno bolj kritičnem stanju. To bo morala naša država, torej vsi mi, še urediti. Prav vsak od nas mora razmisliti o tem, ali nam naša vest to dovoljuje. Ali smo si s svojimi dejanji polepšali dan? Ali smo ga morda polepšali komu drugemu? O poštenosti Nataša Hozjan Breznjik. Več v ŠR!

V primežu med preveč in premalo

Hvaležnost

Razmišljam o številnih možnostih, ki jih učencem ponuja sodobna šola: dopolnilnem pouku, ki ga nekateri kljub učnim težavam ali primanjkljajem ne želijo obiskovati; o učencih, ki so dodatno učno pomoč in številna pomagala »prevedli v prosti čas med rednimi urami«; o sposobnih učencih, ki jih »lovimo« za priprave na tekmovanja; taborih za nadarjene, ki jih pripravljajo učitelji, učenci pa na njih odigrajo vlogo turistov. Razmišljam predvsem o tem, koliko (nekateri!) mladi sploh cenijo ponujene možnosti. Je podkupnina v obliki odličnih ocen za dodatno opravljeno delo le spodbuda, je spodbuda, ko učno šibkejšega z grožnjami prisilimo sprejemati pomoč? Verjetno ni čisto prav, da tako malo razvijamo občutek hvaležnosti. Tako Matej Žist.

»Klik za več!«

Ne ljubiš, česar ne poznaš

Ljudska dediščina

Petintrideset let že učenci Osnovne šole Col raziskujejo ljudsko dediščino domačih krajev, največ pod mentorstvom slavista, pesnika in pisatelja Franca Černigoja. Svoje delo so strnili že v več knjig, letošnja Kuhano, pečeno – na mizo prinešeno je nastala v sklopu istoimenskega inovacijskega projekta zbrane prehranske navade na Colu in v okolici. Gradivo so učenci pod vodstvom svojih mentorjev zapisovali že več kot dve desetletji. Naslov je prijazen in kar diši po praznični mizi. Predstavlja jo Dušica Kunaver in ob njej razmišlja:

Čez deset, petnajst let bodo odšli od nas zadnji pripovedovalci starih zgodb; zadnji mlatci, ki so mlatili s cepci; zadnje žanjice, ki so žele s srpi; zadnji pastirji, ki so se morali podrejati pravilu – Če živina ni sita, si pastir ne zasluži večerje. Istočasno, ko od nas odhaja ta zadnji rod starosvetne slovenske vasi, nam dorašča prvi rod mladine, rojen v državi, ki smo jo Slovenci dobili tisoč let po legendarni Karantaniji. Temu rodu, žal, zdajšnja šola ne vceplja ljubezni do domovine, saj v rednih učnih načrtih skoraj ni slovenstva. Ne ljubiš, česar ne poznaš, trdi stara modrost, ki drži tudi za sodobno mladino. Mladina ima, kar dobi, in nima, česar ne dobi. Ljubezen do domovine in znanja o domači deželi današnja mladina danes lahko dobi le od posameznih učiteljev, ki učnim načrtom iz lastnega prepričanja dodajajo vsebine, ki mlade vežejo na dom in domovino. Vsa čast takim učiteljem na naših šolah! Več v ŠR!

Uglašeno

Učinkovito utrditi in nadaljevati tradicijo

Na Gorenjskem, konkretno v Prešernovi Vrbi, verjetno tudi še kje drugje, pod staro lipo stojijo kamni. Jih je toliko, kot je bilo hiš v vasi. Stari očaki so se tam shajali ob pomembnih odločitvah. Pogovorili so se, sprejeli najboljše rešitve za vas in vaščane ter to tudi spoštovali. Ni bilo treba voditi zapisnikov in zakonov, ker je izrečena beseda držala bolj kot danes zapisana. Res ni vedno tako, a živi zgledi vlečejo.

Omislite si takšen prostor tudi nekje na šolskem dvorišču ali zelenici. Če lipa, simbol slovenstva, še ne krasi okolice vaše šole, jo lahko posadite 21. septembra, na mednarodni dan miru. Tedaj po vseh kontinentih sveta sadijo drevesa miru, prav tako 22. maja, na dan biološke raznolikosti. Spodaj uredite klopi, še preprostejši so kamni po tradiciji, številčno naj jih bo za en razred dijakov ali pač po vaši presoji. Tam bi se občasno sestajali in sprejemali pomembne dogovore z jasno odgovornostjo posameznikov, da bi jih resnično tudi izpeljali. Osvetljuje in predlaga Darinka Suljević. Več v ŠR!

Pravi čudež

Neža Maurer o Šolskih razgledih

V mnogih pogovorih s priljubljeno pesnico Nežo Maurer, objavljenih v različnih medijih, ne preberemo prav pogosto, da je del svojega poklicnega delovanja namenila tudi urejanju našega časopisa. Morda je to omenjeno, kaj več pa je le redko slišati ali prebrati. Tudi v obsežnem pogovoru, ki ga je z njo opravila Tereza Žerdin in ga tenkočutno ubesedila (objavili smo ga v prejšnji številki Šolskih razgledov), temu namerno ni namenjene posebne pozornosti. To smo prihranili za tokrat. Torej zanima nas, kako se Neža Maurer spominja let, ki jih je preživela kot direktorica in glavna urednica našega časnika, in tudi to, kako »svoj« časopis doživlja danes. V pogovoru z zdajšnjo odgovorno urednico Lučko Lešnik se med drugim spominja: »Finance so bile na psu, zato sem povišala naročnino za sto odstotkov. To potezo so mi skušali odsvetovati, skrbelo jih je, da bo zaradi tega s časopisom kar konec. A sem vseeno tvegala in bilo je uspešno,« se spominja priljubljena pesnica in dodaja, da v tako nerazumno težkih razmerah, kakršne so zdaj, časnik pač nikdar ni izhajal.

»Klik za več!«

Kaj smo še pripravili za vas?

Kaj nam preprečuje levitev? Na to vprašanje skuša odgovoriti Mark Nepo; njegove misli pa so izhodišče našega tokratnega uvodnega razmišljanja. Politike skrbi za diplome, za strpnost jim ni mar – pišemo o tem, kaj je zrnje in kaj so pleva. Naš kolumnist se sprašuje, ali je konec družbe znanja. Beseda je o asimilaciji in integraciji ter o dobrodošli novosti – pripravljalnicah za tujce. Pišemo o ustvarjalnosti in tehniki ter razmišljamo, ali ima prednost Janez z načrtom ali Lojze brez njega. Če vas zanima, kako v praksi živi geslo Evropske unije Združeni v različnosti, vam je lahko žal, da sredi meseca niste bili na Portugalskem, natančneje v Lizboni, kjer se je odvijala mednarodna konferenca eTwinning. List iz dnevnika piše tokrat učiteljica iz Starega trga ob Kolpi; marsikdo bo presenečen, ko bo spoznal njen delovni dan. Postavitev simbola, kakršnega koli že (npr. revije Šport mladih), je mukotrpn o in dolgotrajno, zrušiti pa ga je mogoče z mezincem leve roke. Na vsakem koraku dišijo slastni pierogi – ali veste, v kateri deželi? Potepamo se tudi po Stockholmu. Prevod bi pravzaprav bil hlod (stock) na otoku (holm, holmen). Studenci so bili nekoč primestno naselje Maribora, nekdanji tamkajšnji učitelji so zelo povezani še zdaj. Upokojenska druščina se redno sestaja, najmlajša udeleženka je stara 58 let, najstarejša, Tončka Kontler, upokojena učiteljica matematike, pa jih je nedavno dopolnila 90. Kolegi so ji za rojstni dan pripravili nepozabno slavje. Delimo ga z vami. Predstavljamo še veliko knjižnih novosti, v minianketi nas zanimajo šolski vrtovi, tu so še čečkalčki in še in še ...

Ne prezrite!

Večina nas skrbi, da ugašamo luči, ko gremo iz prostora. Toda ali vemo, kje vse in kako še lahko prispevamo k učinkoviti rabi energije? Več v rubriki o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije.

Objavljamo javni razpis programov Šole v naravi in drugih programov v sklopu prostorskih zmogljivosti CŠOD.

Za vas še nekaj drugih razpisov prostih delovnih mest in založniške novosti Mohorjeve Celovec.