Vsebina časnika Šolski razgledi številka 5/2013

Zemlja ima srce, je naslov knjige, ki jo je pred dnevi društvo Jasa poklonilo splošnim in šolskim knjižnicam in mnogim drugim. Zemlja ima srce je naslov enkratnega ekološko-kulturnega projekta. Zemlja ima srce – o tem nas brez dvoma prepričujejo tudi podobe, ki bogatijo tokratne Šolske razglede. Vse te in še mnoge druge lahko občudujete v knjigi Zemlja ima srce. Da, Zemlja ga ima ... 

Ob letošnjih razpisih

Je ponudba izobraževanja ustrezna?

/… / Če pogledamo strukturo razpisnih mest po posameznih nivojih in smereh izobraževanja, lahko ugotovimo, da ustreza okvirnim projekcijam potrebne izobrazbene strukture zaposlenih EU – ta predvideva približno polovico zaposlenih s srednješolsko izobrazbo tja do leta 2020 in postopno naraščanje tistih z višje- in visokošolsko izobrazbo do nekaj več kot tretjine. Za gimnazije je bilo razpisanih 7.158 mest, za srednje strokovno izobraževanje (to prav tako omogočaj nadaljevanje na višji in visoki stopnji) 8.700 mest, za poklicno izobraževanje pa 6.819 mest. Toda trg, konkurenca in pričakovanja dijakov in njihovih staršev pozneje sliko spremenijo … Uvodniško razmišljanje dr. Janka Muršaka. Več v ŠR!

Razkrajamo javno šolstvo

O kapitalistični ideologiji v šoli, tokrat že šestič, in o tem, zakaj se upreti (tretjič)

Učitelji smo z nenehnim posodabljanjem javnega šolstva (prilagajanjem šolstva zahtevam kapitala) kar sami začeli razkrajati javno šolstvo in tudi širše družbeno okolje. Sicer nismo uvedli varčevanja (šok terapije), smo pa pridno govorili neoliberalščino, ki v šoli spreminja znanje v kompetence. Nismo opazili, da beseda kompetenca ni preprosto sopomenka besedi znanje; kompetence so stroškovno oklesteno znanje, so »vitko« znanje, znanje po meri kapitala, znanje, katerega osnovni namen ni zadovoljstvo delovnega človeka, temveč donosnost in dobiček kapitala … Razmišlja, razkriva in ugotavlja Andrej Adam.

»Klik za več!«

Vpis na rdeči preprogi

Aktualni komentar

Pri nas še vedno prevladuje elitistična miselnost, da so odličnjaki za gimnazijo, manj »brihtni« učenci pa za srednje poklicne, strokovne, tehniške šole. Zmota, ki je za več generacij osiromašila tehniške poklice za nadarjene dijake in fakultete za dobre študente, na cesti pa pustila številne gimnazijske maturante, ki jim ni uspelo končati študija.

Letošnje nižje število razpisanih prostih mest za vpis na gimnazije je zato po moji presoji prava poteza, čeprav so se tako tudi te prvič znašle v »promocijskem krču« na informativnih dnevih, ko so celo pogrinjale rdeče preproge prihajajočim dijaškim »zvezdnikom«, nabijale rock muziko po gimnazijskih hodnikih in se na vse kriplje trudile, da bi mladež pridobile za vpis s prijaznostjo, lepim videzom in všečnimi aktivnostmi, češ, kako se imamo pri nas luštno … Brez dlake na jeziku piše Ida Srebotnik.

»Klik za več!«

V bazen z morskimi psi

Večer podjetniških zamisli

Prvenstveni namen večera je bil seznaniti dijake in nasploh mlade s svetom podjetništva, z njegovimi pozitivnimi platmi in, seveda, tudi negativnimi. Navzoči podjetniki so mlade poskušali opogumiti za skok v »bazen z morskimi psi« in se naučiti plavati z njimi. Namen večera je bil tudi predstaviti delo krožka javnosti, kajti končno je treba povedati, da naše šolstvo vendarle ni tako zelo bismarckovsko, kot bi nekateri radi trdili. Piše Janez Gorenc z novomeške gimnazije. Več v ŠR.

Iz česa (koga) se norčujemo

Socializem za začetnike

Moja mama in oče sta dočakala upokojitev še v socializmu, v Jugoslaviji. Oddelala sta vsak svojih 40 let predano in pošteno ter tako vzgojila tudi mene. A bili so tudi taki, ki so v službi nesramno zabušavali, rekoč, da plača itak bo, če kaj delajo ali ne. Za vsako figo in po več let skupaj so šli na bolniško, ki so jo zlorabljali za gradnjo hiš in vikendov, kmetijska opravila in delo na črno. Kradli so družbeno premoženje, nato pa so nam leta 1991 zatrjevali, da se socializem – glej ga, zlomka – v praksi pač ni obnesel. Drugi, spet, so imeli veselje tihotapiti različno blago iz Trsta in tako so po malem spodkopavali domače socialistično gospodarstvo, ki jim je rezalo kruh. Kavbojke iz domžalske tovarne zanje niso bile dovolj fine. Prevzeti od blišča pisane krame so praznili police avstrijskih supermarketov – je bila avstrijska krema za roke res boljša od tistih, ki so jih izdelovali v tovarnah po Sloveniji?

Bolj ali manj prikrito norčevanje iz delavskega samoupravljanja ni bilo redek pojav.

Piše se leto 2013 in brezposelnih je 12,2 odstotka prebivalcev Slovenije, 386.000 pa jih je doseglo prag revščine. Da bi se kdo posmehoval kapitalizmu, še nisem slišal …

Spomini in kritična misel Roberta Šupeta.

»Klik za več!«

Klasika z dodano vrednostjo

Zdravilna moč glasbe

Klasična glasba ima v sebi vse osnovne prvine glasbe – ritem, melodijo in harmonijo, kar vse v pravem zaporedju in razmerju harmonično deluje tudi na ljudi. Največji učinek imajo dela starih mojstrov – Bacha, Vivaldija, Haendla, Haydna, Beethovna, Mozarta. Dokazani so tudi že posebni vplivi, kateri skladatelj in čigava glasba vplivata bolje na določeno diagnozo, organe, razpoloženje. »Glasbe ni treba videti, dovolj je, da jo čutimo, slišimo,« so besede, s katerimi so jeseni 2009 v Texasu pozdravili Japonca Nobuyuki Tsujiija, slepega genialnega pianista, zmagovalca velikega pianističnega tekmovanja. Maja Tajnšek ugotavlja, da bombardirani z vsemogočnimi zvočnimi smetmi čiste glasbe skoraj ne poznamo več ...

, »Klik za več!«

Neža Maurer – učiteljica, novinarka, urednica, pesnica

Kako so se likali

Kaj Nežo Maurer Škofič najbolj oznamuje? Poučevanje, pisanje člankov in reportaž, urejanje časnika, pisanje pesmi? Njeno bajtarsko poreklo? Ali morda svoboden duh? Osnovnošolski otroci jo zanesljivo poznajo po verzih o vrabčku, ki čaka mamico, da mu prinese proso, mamica pa med potjo sreča vrabčka, se z njim zaklepeta in vse proso sama pozoblje. Odrasli morda po ljubezenskih verzih ali pa po njenih pripovedih, ki jo povsem razgalijo. Ničesar ne zna skriti ali pa tega noče. Takšen je lahko le človek svobodnega duha. Besede, pogovori, so njeno orodje še danes, ko je že prestopila v triinosemdeseto leto. Zanimivo se je pogovarjala in zapisala Tereza Žerdin. Več v ŠR!

Iz skrinje doživetij

Vaje našega gledališkega ansambla – balzam za dušo

Povsod, kjer smo nastopali, so nas sprejeli z veseljem in se že prijavljajo za nove predstave. Enajstčlanska zasedba zahteva veliko prilagajanja na vajah in dobro medsebojno razumevanje. Imamo zelo dosledno režiserko, ki ne spusti nobenih vaj in nas zelo priganja, da se besedilo pravočasno naučimo in prihajamo na oder pripravljeni. Pred predstavo Gospa Stroga vedno pogledamo, kdaj moramo bežati z odra, saj čarovnica napodi otroke, da se končno spravijo delat domače naloge. Hec je, če oder nima stopnic in če to ugotoviš, ko si že na odru. Takrat pač skačemo pol metra v globino ... Radi prihajamo na vaje, še raje se družimo in velikokrat do solz nasmejimo. Aleksandra Lampret Senčič z Osnovne šole Glazija Celje je pripravila nekaj zabavnih utrinkov, da se nasmejemo skupaj. Več v ŠR!

Ni vse naprodaj

Simbioz@ in spoznanja

Zakaj narediti kaj brez plačila? Prostovoljstvo ... Kljub razvoju sodobne družbe in tehnologije, ki je s svojimi izumi začela skoraj presegati to, kar je bila prej znanstvena fantastika, smo še vedno samo ljudje. Potrebujemo drug drugega, pomoč in občutek, da nas nekdo razume in je nekomu mar za nas. Tega se ne da kupiti ali nadomestiti. Zakaj ne bi ponudili nekaj ur svojega časa nekomu, ki nas resnično potrebuje? Na tem temelji tudi Simbioz@. To zelo lepo pokažejo vtisi prostovoljcev in udeležencev. Piše Urška Zupančič. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Študijske izmenjave so med študenti zelo priljubljene, razen če je mlade tujine strah. Da, tudi to razkrivamo. Profesorica zgodovine in filozofije na Državnem znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu je zaprosila za štipendijo, ki učiteljem manjšinskih šol omogoča celoletni študij na univerzi v matični domovini – kako se počuti, preberite v tokratnem listu iz dnevnika. Poznate varšavsko zaščitnico? Spoznajte deklico Syrenko. In angleščino po zadnji modi. Pišemo o sugestopediji, predstavljamo mlada glasbenika, brata in sestro. Opazujemo, razmišljamo in spoznavamo, tokrat z druge perspektive. Pišemo o tehniških dnevih, spletnih učilnicah, o dobrih izkušnjah šole, ki vztraja pri nivojskem pouku, poročamo s seje strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ravnatelji komentirajo preimenovanje nekaterih predmetov, podajamo namige, kako se bolj uglasiti z naravo in s sabo. Zadržujemo se na gledališkem odru, spominjamo se preminulih. Živeti, ljubiti in oditi. Tri bistvene sestavine človekovega bivanja in naslov pesniške zbirke, ki je z malo sreče in truda lahko vaša. Še športni pogled, modrovanje malčka Roka, v študentski areni o rdečem in zelenem tednu, na svoj račun bodo prišli tudi sladkosnedi in še in še.

Ne prezrite

III. gimnazija Maribor praznuje 150 let. Ob visokem jubileju spoznajmo njeno prehojeno pot.

Objavljamo razpise delovnih mest, v rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije pa o veliki pridobitvi v Cerknem!