Klasika z dodano vrednostjo

Zdravilna moč glasbe

»Glasbe ni treba videti, dovolj je, da jo čutimo, slišimo,« so besede, s katerimi so jeseni 2009 v Texasu pozdravili Japonca Nobuyuki Tsujiija, slepega genialnega pianista, zmagovalca velikega pianističnega tekmovanja … /…/.

Voda in njeni kristali

Za človeka je idealno, če sta njegovi možganski polovici aktivirani hkrati. To je zlasti mogoče doseči s poslušanjem Bachove glasbe, seveda še bolj z igranjem. Z urejenim ritmom in s primerno čustveno angažiranostjo se vzbudijo vsi mentalni procesi. To je za človeka idealno. V sodobnem času, ko smo bombardirani z vsemi mogočimi zvrstmi glasbe, hrupom, elektroniko itd., je težko najti ravnotežje. To ponuja prav klasična glasba, ki ima v sebi nekaj več.

Če na nas nekaj pozitivno deluje na višjem nivoju, celice spremenijo strukturo. In nasprotno. Znani so različni poskusi znanstvenikov in tudi glasbenikov. Tako so, denimo, japonski znanstveniki med drugim izpeljali poskus z vodo v jezeru. Najprej so pod površjem odvzeli različne vzorce vode, jo zmrznili na minus 5 stopinj Celzija, nato pa opazovali njene kristale. Tako so kristali spremenili obliko, ko so merili, denimo, vodo pri čistem izviru ali nekje v onesnaženem okolju. Nato so raziskovali naprej. V jezero so dali epruveto, vanjo pa listek, kamor so napisali besedo – hvala. Voda je dobila lepe kristale. Pozneje so napisali besedo moraš. Kaj se je zgodilo? Voda je spremenila kristale! Ob besedi Hitler je voda dobila zelo grde kristale. Z raziskavo so še nadaljevali in k jezeru za nekaj časa pripeljali meniha, ki je z močjo misli in meditacije skušal vplivati na vodo in okoliško naravo. Voda je dobila lepe kristale celo v kilometre oddaljeni okolici jezera. Na koncu so vodo izpostavili vplivu glasbe in ti kristali so bili najlepši in najčistejši. Pa prenesimo vse to. Človeško telo je sestavljeno iz približno 75 do 80 odstotkov vode. Predstavljajmo si torej, kakšen vpliv ima na nas pozitivna lastnost glasbe! A žal podobno vpliva na nas tudi negativno. Če se tega zavedamo, lahko to izkoristimo sebi v prid.

Zanimiva je tudi izkušnja nekega violinista. /…/

Magnetni Paganini

Vemo, da včasih ni bilo na razpolago gramofonov, radia, zgoščenk, IKT tehnologije, zato so ljudje glasbo v živo lahko slišali samo, če so šli na koncert. Tako so med drugim množično hodili tudi na Paganinijeve koncerte. Noreli so, prodajali so hiše, da bi lahko šli na njegov koncert. Zajela jih je prava evforija, saj so pripovedovali, da so nekateri ljudje na njegovih koncertih dobesedno ozdravljali in da je iz njega vrel ogenj, ker je igral s takšno energijo. Vse so bili pripravljeni storiti, da bi ga lahko vsaj enkrat samkrat v življenju slišali v živo. Njegova izjemna energija na koncertih je bila tisti magnet, ki je publiko tako pritegnil. Slavni pesnik Goethe je bil največji skeptik in ni hotel na noben njegov koncert, ker se je okrog njega ustvarila takšna fama. A končno so ga le prepričali. In kaj se je zgodilo? /…/

Če pretvorimo navedeno v zdajšnji čas, drži povsem isto, samo še toliko bolj. Človek je bombardiran z vsemi glasbenimi smetmi in čiste glasbe skoraj ne pozna več. Zato je še toliko pomembneje, da si občasno privošči dober koncert, obisk opere, baleta ali vsaj posluša kakovosten posnetek. Gre za vzpostavitev harmonije.

Dejstva in razmišljanja o vplivih glasbe so vsekakor zanimivo izhodišče, da obstaja tudi druga, duhovna razsežnost glasbene umetnosti, torej neotipljivi svet. Če si dovolimo, se nas bo taka glasba zagotovo dotaknila.

MAJA TAJNŠEK