Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2013
Vrtec Tržič je le eden izmed mnogih pri nas, kjer je zmeraj živahno. Ne le v enoti Deteljica, v kateri bo v teh dneh zaživel nov sprostitveni kotiček – nastaja po zgledu njihovega nadvse priljubljenega knjižnega kotička. Kaj vse se bo tam dogajalo, bodo tržiške vzgojiteljice, vsaj upamo in si želimo, kmalu poročale, a še prej bo izvrstna ilustratorka in pisateljica slikanic, domačinka Nataša Vertelj, poslikala steno, ki bo v kotičku pričarala posebno ozračje, pravzaprav mu bo vdahnila dušo. Otroci in zaposleni so polni pričakovanj in se že zelo veselijo. Kako se ne bi, ko pa se še zdaj spominjajo nepozabne razstave, ki jo je v njihovih prostorih imela slikarka pred letom dni. Podobe so še zmeraj žive. Naj zaživijo v tokratnih Šolskih razgledih in vas vsaj za hip popeljejo v večno čaroben domišljijski svet.
Zunanji izpiti na osnovi kurikula
Uvodnik
Ena od razlag za pozitivno povezavo med razširjenostjo standardiziranih testov in boljšimi dosežki ter večjo pravičnostjo v šolskih sistemih je, da takšni sistemi omogočajo šolam instrumente, da primerjajo svoje dosežke z drugimi. To šolam omogoča, da se zavedajo razlik med njimi samimi, kar je prvi korak, da lahko razmislijo o možnih drugačnih prijemih in načinih dela. Rezultati raziskave Pisa kažejo tudi na višje stopnje socialno-ekonomske pravičnosti v šolskih sistemih, ki podatke o dosežkih učencev uporabljajo za sprejemanje odločitev oz. izboljšav o poučevanju in tudi za spremljanje in analiziranje rezultatov o dosežkih skozi daljše časovno obdobje. Slovenija je zunanje izpite na osnovi kurikula (CBEES) v sistem vpeljala prej kot večina evropskih držav. Vprašanje pa je, če so koristi zunanjih izpitov na osnovi kurikula v sistemu že dobro implementirane … Več dr. Darko Zupanc v ŠR!
»Klik za več!«
Omejitve zaposlovanja in sklepanja pogodb
O vplivu Zakona za uravnoteženje javnih financ na izvajanje javne službe vzgoje in izobraževanja
Na srečanju Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije konec januarja na Bledu so zbrani med drugim prisluhnili tudi predavanju mag. Mateja Domje, ki ga je pripravil v sklopu Šolskega pravnega servisa, in sicer o vplivu ZUJF-a na izvajanje javne službe vzgoje in izobraževanja (ZUJF začel veljati dne 31. 5. 2012 in bil noveliran 27. 12. 2012, posegel je kar v 39 zakonov; spremembe, ki jih je vnesel v javni sektor na številnih področjih, občutijo tako zaposleni kot ravnatelji in direktorji javnih zavodov v šolstvu, ki morajo ogromno pozornosti že tako posvečati zakonitosti vodenja šole; nova vprašanja se med drugim pojavljajo tudi v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi in podjemnih ter avtorskih pogodb; ZUJF je ostro omejil zaposlovanje in določil, da je v večini primerov zaposlovanja potrebno soglasje pristojnega organa ...). Po besedah predsednice omenjene zveze Fani Al-Mansour, sicer direktorice in ravnateljice, je bilo predavanje zelo odmevno; vsebina je v tem članku, objavljenem v tej številki ŠR, strnjena tudi za vas. Več v ŠR!
Zakaj smo na ulicah?
Čas je za malo dostojanstva – 3. del
Zakaj je pomembno, da smo državljani danes spet na ulicah in trgih namesto na svojih delovnih mestih? Zakaj vzgojiteljice danes ne vzgajajo malčkov, zakaj medicinske sestre ne prevezujejo bolnikov, zakaj umetniki danes niso v svojih pokrajinah ustvarjanja, zakaj učitelji danes ne preganjamo neznanja, ampak hodimo okrog s transparenti in glasno protestiramo? Razmišljanje – v imenu mnogih – Tanje Plevnik objavljamo v ŠR. Ob njem pa tudi številna druga pisma in odzive na aktualno dogajanje … Več v ŠR!
Odtenki besed
Uporaba besedilnih korpusov pri učnih urah angleščine
Kako si učitelji lahko pomagamo z referenčnimi korpusi? Čeprav korpusi prvotno niso namenjeni pedagoški uporabi, je lahko njihova vsebina zelo primerna tudi za to. Tako učitelji kot učenci jih lahko uporabljajo kot referenčne vire, učitelji pa lahko s pomočjo korpusa izdelujejo tudi učno gradivo. Jezikoslovci se namreč pogosto močno zanašamo na svoje občutke, še posebno tedaj, ko govorimo o rabi jezika, denimo ko učenci pri pouku angleškega jezika vprašajo, ali je pravilno »in the end« ali »at the end« … Piše Daniela Potochnik, učiteljica angleščine.
»Klik za več!«
Sanj nam ne more nihče vzeti
Fantazijski svet mladih bralcev
Za večino ljudi je 3. januar povsem navaden dan, vendar ima za ljubitelje Tolkiena po vsem svetu prav poseben pomen. Ob deveti uri zvečer po lokalnem času zbrane druščine dvignejo kozarce in nazdravijo s „Profesor!“. Ta isti dan je pomemben tudi v koledarju Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad. Člani so ga oznamovali tudi letos in se zbrali v Mladinskem centru Jedro v Medvodah, kjer so ob kvizu s tematiko iz Hobita, branju odlomkov iz Tolkienovih del, poslušanju glasbe iz filmov in druženju pričakali deveto uro … Urška Zupančič v ŠR.
»Klik za več!«
Imam Downov sindrom, pa kaj
Sta zavod in zavodska rutina resnično edina možnost za te odrasle otroke?
Vsi otroci, tako tudi otroci z Downovim sindromom, počasi odrastejo. Vse naše otroke vzgajamo in učimo tako, da opravljajo različne poklice in s tem najdejo svoje mesto v družbi, ki ji pripadajo. Kaj z otroki z DS, ki v končni fazi odrastejo? Sta zavod in zavodska rutina resnično edina možnost za te odrasle otroke? Kako jih lahko zaposlimo, da bodo postali enakopravni člani družbe, v kateri so se rodili? Njim in njihovim staršem zagotovo ne moremo naprtiti krivde za njihovo stanje. Igra narave, ki je podvojila 21. kromosom v eni od verig vijačnice DNK, prav gotovo nima nič skupnega z njihovo dejansko situacijo in s težavami, s katerimi se spoprijemajo oni sami v družbi, ki jih obdaja. Piše Bojana Dragoš.
Zasebni vzgojitelj
Kako to postati
V začetku lanske jeseni smo v naše uredništvo prejeli klic našega bralca in zanimalo ga je, kako naj postane zasebni vzgojitelj. Seveda smo ga usmerili drugam. Kmalu zatem je spet nekdo iskal podobne informacije. Zato smo se obrnili na MIZKŠ, natančneje na Sektor za predšolsko vzgojo, in Anita Hrastelj je za vse, ki vas to zanima, strnila informacije o tem, kakšni so pogoji za pridobitev statusa zasebnega vzgojitelja. Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Vztrajanje na zahtevah po javni in avtonomni šoli je pomembno ne le za šolo, temveč za kakovost slovenske demokracije nasploh, ugotavlja v novih ŠR naš stalni kolumnist. Kam letijo pametne štorklje, pa se sprašuje naša druga kolumnistka, ko piše o letošnjih brucih, ob tem pa ugotavlja, da so odraščali v razcvetu potrošništva, niso pripravljeni na krizo. Kulturni dogodki, ki se odvijajo ves mesec, ne častijo le Prešerna, temveč kulturo nasploh, umetnost, ustvarjalnost, človekovo duhovno plat, njegovo bivanje in razmišljanje. O tem v rubriki Uglašeno. Veliko vprašanj se poraja, ko se iz šole kar desetina učencev (in, seveda, učitelji spremljevalci) odpravi v otoško prestolnico, torej v London. Bralka se med drugim sprašuje, zakaj ne bi začeli z učenjem tujih jezikov zgodaj, ko so mlade glave še sveže, neobremenjene, uka željne, radovedne in vpijajo znanje kot gobe. Zanimalo nas je, kaj se dogaja na šolah v zvezi s svetovanjem pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju, razmišljamo o branju in bralni nepismenosti, tudi o računanju, ki ni igra, a s primernimi metodami in navadami mu je lahko vsakdo kos. Priljubljena eko igra med najmlajšimi bo morda prevzela tudi vas, predana vzgojiteljica in zagrizena ekologinja, ki si jo je zamislila, je o tem prepričana. Predstavljamo vam tudi »bimbozoo« in grafične zgodbe iz vrtca Vodmat v Ljubljani. Izkušena strokovnjakinja odgovarja bralki na porodniškem dopustu, ki je v dilemi – dati otroka v vrtec ali ga zaupati varuški? Najbrž ste radovedni, kaj vse sta si povedali učiteljici ob kavi – poroča naša sodelavka iz Varšave. O nogometu, medijskem mogotcem in vrednotah mladih pa v rubriki Opazujem, razmišljam, spoznavam. Ne spreglejte zanimivega lista iz dnevnika in podoživljajte tisto, zaradi česar so se CŠOD-jevke tako navdušene vrnile z nedavnega čezmejnega potepa. Predstavljamo profesorico Alenko Matos, ki dijake pravzaprav sili, da razmišljajo o sebi in svoji prihodnosti; in 25-letno Ano, ki jo je prav razmislek te vrste privedel do ... – preberite v naši novi številki. Težke so padale njene besede, da bi nas spomnile, opomnile, napeljale k razmišljanju, razumevanju in odmotavanju zapletenih klobčičev nereda in kaosa okrog nas, najprej v nas samih, v odnosu do soljudi, do otrok, do živali, do drugačnih. O kom je beseda? O Svetlani Makarovič, ki pred dnevi v domžalski knjižnici prav nikogar ni pustila ravnodušnega. Z obzorjem nekaterih je približno tako, kot s svetlobo, ki iz črne luknje prodre samo do horizonta gravitacije – o tem tokrat v Športnem pogledu. Poročamo še s sej strokovnega sveta za splošno izobraževanje in izobraževanje odraslih, čestitamo dobitnikom priznanj Blaža Kumerdeja, tu so še študentska arena, spominčice s šolskih vrtov, čečkalčki in še in še ...
Ne prezrite
Predstavljamo novosti iz založbe Izolit.
V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat o darilu sonca ali, če želite, o strokovni ekskurziji postojnskih dijakov.
