Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2013
Ko naravo prekrije snežna preproga, se tudi duše vsaj za nekaj trenutkov dotakne posebna spokojnost in oči si spočijejo na neskončni belini. Milina nas preplavi in čutimo mir posebne vrste. Vsaj za kratek čas. Podobno mnogi občutimo in doživljamo, ko občudujemo tudi drugačne PREPROGE, tiste prave, vozlane ali nevozlane, ki prihajajo pretežno iz azijskega dela sveta.
Večtisočletna tradicija izdelovanja preprog je bogata in polna skrivnosti in ko začneš odkrivati ta svet, mu nikdar ne prideš do konca. Znani in povsem neznani mojstri iz niti – največkrat volnene, bombažne ali svilene, tudi iz kamelje ali kozje dlake, konjske žime – ustvarjajo čudovite umetnine z vzorci, ki pa niso kar tako le univerzalni, geometrijski in cvetlični, pač pa je za vsako ustvarjeno mojstrovino pripoved, največkrat zgodovinska, mitološka, vsakokrat tudi osebna. Preproge nastajajo v mojstrskih delavnicah po večjih mestih (denimo v iranskem Isfahanu, Mašadu, Nainu …), kjer je vsaka najmanjša podrobnost izpiljena do vrhunskosti, nastajajo pa tudi v premnogih vaseh, kjer se po svojih močeh trudijo približati najboljšim. Preproge izdelujejo tudi nomadi in te so, spet iz drugih razlogov, za marsikoga še posebno očarljive.
Ko stopiš na preprogo, občutiš brezmejnost. Tako kot pri snegu … Ko se zazreš v preprogo na steni, se ti razkriva tisočero svetov; strmiš lahko vanjo ure in ure, podobno kakor v snežinke, ki padajo in padajo … Misli pa tečejo. Ali pa čas za hipec zastane.
Fotografije preprog, s katerimi smo tokrat obarvali vaš in naš časnik, smo zbrskali iz našega arhiva – nekatere so stare že več kot desetletje in so iz nekega turškega razstavnega kataloga, druge smo med našimi potepanji po svetu ujeli v objektiv sami.
Naj vas preproge ponesejo kam daleč, morda v svet, ki ga še ne poznate; naj vas pogrejejo in ščitijo v teh hladnih dneh, tako kot nomade na njihovih dolgih poteh. Spomnijo naj vas, da vas obkrožajo, da so tu – za vas. Kot sneg, kot zrak, kot voda, kot Šolski razgledi …
Zgodba za sedanjost
Uvodnik
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so na mariborski Prvi gimnaziji že 3. januarja letos odprli gostujočo razstavo Ana Frank – zgodba za sedanjost. Njeno sporočilo je več kot jasno – naj se nikoli več in nikjer ne ponovijo grozodejstva genocida in naj ne bo to tragično poglavje zgodovine 20. stoletja nikoli pozabljeno. Holokavsta se moramo vedno znova spominjati, na to nas opozarjajo tudi še žive priče teh tragičnih dogodkov med drugo svetovno vojno. Vsako leto jih je manj, zato so njihove besede – »Bodite pogumni in se spominjajte!« – toliko bolj preroške. »In učite o tem mlade, naj izvedo, kaj se je zgodilo,« dodajajo redki še živeči, ki so preživeli ta »pekel na zemlji«. Bili so ponižani in razžaljeni, bili so popolnoma razčlovečeni, bili so ob vsako človekovo dostojanstvo … Piše dr. Marjan Toš.
»Klik za več!«
Domovina in domoljubje
Aktualni komentar
Kaj sploh narediti s proslavami? So bolj proslave zaradi proslave, ob navzoči peščici politične elite – za mnoge med njimi je to tudi edini kulturni dogodek leta, ki se ga sploh udeležijo.
Je sploh smiselno, da so, če so poligoni za politično obračunavanje? Strpno ugotavljam, da eni raje pojejo in recitirajo širokim ljudskim množicam všečne ljudske in domoljubne pesmi, drugi pa obujajo spomine na partizanske, borbene. Če ne znamo in ne zmoremo obeležiti spominskih dogodkov kulturno in v »duhu sodobnega časa,« potem je bolje, da proslave ukinemo. Razmišlja Ida Srebotnik.
Ni sledu o postopnem prehodu
Novi pokojninski zakonodaji ob rob
… Premalo se upošteva ves fizični, psihični in čustveni napor, ki ga danes vlagajo učitelji v otroke. Preden kdor koli daje izjave o učiteljevem delu, bi moral najprej delati vsaj en teden po pet pedagoških ur v razredu, z vsemi pripravami in učenci s posebnimi potrebami v razredu, da bi imel pravico soditi o učiteljevem delu. Če k temu prištejemo še vse druge naloge, projekte, izobraževanje, tekmovanja … , potem smo lahko samo silno krivični ali nevedni, če mislimo, da je danes poučevanje lahek poklic. Izjemno težek je!
In ker je tako, sem si na MŠŠ za eno od prvih nalog zadala razpravo o delu in vrednotenju dela učiteljev, ki bi se odrazilo skozi Zakon o učiteljih. Cilji tega početja? Učitelj naj bi bil dobro pripravljen pred vstopom na delo, naloge in odgovornosti naj bi se pravično porazdelile med učitelje, bolj naj bi bil nagrajen tisti, ki dela več. Formaliziralo bi se tudi drugo delo, in sicer na podlagi izkušenj, napredovanja in izobraževanja. Odhod v pokoj naj bi bil postopen, človeški, prijazen do učiteljev in otrok … Preberite aktualno razmišljanje Alenke Kovšca.
»Klik za več!«
Nevarna namera
Kar napovedujejo, diši po totalnem obvladovanju
V zadnjem času smo objavili kar nekaj kritičnih, argumentiranih odzivov stroke na namen vlade oz. MIZKŠ, da združi doslej avtonomne javne zavode, med drugim tudi ACS, v en zavod. Argumenti ministrstva, da gre za racionalizacijo in večjo transparentnost ter sodelovanje doslej samostojnih zavodov, stroke ne prepriča. Prej nasprotno, neodzivnost ministrstva in ignoriranje strokovne javnosti je vedno bolj skrb vzbujajoča. Tokrat svoj pogled na tovrstne namere podaja priznani družboslovec dr. Rudi Rizman, profesor na Univerzi v Ljubljani in Bologni. Več v ŠR!
Nerazumljivo
Kaj se piše pedagogom?
Kot pedagoginja že od vsega začetka nastopa službe v osnovni šoli delam z učenci, ki imajo specifične učne težave. To delo opravljam z veseljem, nikoli, kljub obilici novih nalog, ga nisem opustila. Otroci so tisti, ki mi dajo pozitivne povratne informacije, z njimi se veselim uspehov. To so otroci v drugem in tretjem razredu, posameznike pa vodim in spremljam do konca šolanja. Največ, kar lahko za te otroke naredim, je, da tudi oni začutijo, da je ovire mogoče premagati in dosežejo uspeh, saj to vpliva na njihovo samopodobo. V njihovih očeh zasijejo iskrice sreče, ko vidijo, da so lahko uspešni tudi pri matematiki, slovenščini, tujem jeziku. V preteklosti, ko teh oblik pomoči sploh ni bilo (po odločbi), smo delali z njimi tisti, ki smo na šoli bili – učitelji in svetovalni delavci, saj so takšni učenci vedno bili. Delali smo in se dodatno usposabljali, izpopolnjevali svoje znanje in občutljivost za to, da bi lahko učencem kar najbolj pomagali. Tudi danes preteče včasih kar precej časa, preden otrok dobi odločbo; a tudi ko jo že ima, se pomoč še en mesec ne sme izvajati. Kdo v tem času dela z njim? Učitelj in svetovalni delavec iščeta rešitve, kar je pač možno v danih razmerah. Potem pa naenkrat, ko pride odločba, pedagog ni več primeren, ampak samo še specialni pedagog … Piše Zlatka Janžek.
»Klik za več!«
Hendikep ali prava vzgoja?
Spoznanje
Učiteljica sem. Z veliko začetnico, to vem. Zato, ker v sebi nosim nekaj, kar imajo redke učiteljice – imam voljo in zato moč, da delam z otroki dobro. Imam znanje o poučevanju, ki mi ga ni podaril nihče – izgradila sem si ga povsem sama. Otroke in delo z njimi imam prav zares rada. Včeraj sem se prvič pošteno sprla s sodelavko v službi. Vzrokov spora ni smiselno omenjati, ostaja pa dejstvo, ki me je razsvetlilo in mi dalo misliti tudi nekoliko drugače. Od svojih otroških let sem verjela, da je s poštenjem in trudom mogoče marsikaj doseči. Zdaj pa vidim, da »v grmovju ne raste palica za vsakogar« …. Mateja Jakoš Vasle. Več v ŠR!
Učiteljska zanesenjaka in še marsikaj
Kako so se likali
Svojo poklicno pot sta oba začela na osnovni šoli v Šentrupertu na Dolenjskem in jo s polno delovno dobo tam tudi končala. Ona je rada poučevala, še zmeraj rada piše (tudi pisma) in lektorira, soprog pa je postal ravnatelj, znan je po šolski zbirki slovenskih slikanic (tudi prevedenih) in ilustracij, po bralni znački, rastoči knjigi, je avtor številnih kulturnih prireditev … Ponosna sta drug na drugega, na dosežke in priznanja, na šolo, ki sta ji pomagala tlakovati sloves, na svoje nekdanje učence, na kraj, ki se ponaša z nazivoma najbolj inovativne občine (za leto 2011) in druge razvojno najprodornejše občine v Sloveniji (za leto 2012), na ekološki vrtec poleg šole, na župana Ruperta Goleta (kako dobro ime so mu dali ob rojstvu!), arhitekta, ki ne skrbi le za videz hiš, ampak tudi za dobro ljudi. Rada imata svoj Šentrupert in zdi se jima najlepši. Sicer pa to niti ni čudno, saj leži tik pod Nebesi in še Vesela gora je blizu. Tereza Žerdin predstavlja Danico in Jožeta Zupana. Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
V novih Šolskih razgledih razmišljamo, da izobraženih ni nikoli preveč in da nas bo morda stiska naučila bolj ceniti znanje. Moramo naprej! A ne z varčevalnimi ukrepi in nazadovanjem v 19. stoletje ... Treba se je aktivirati. Naš kolumnist je to storil z javnim pismom poslankam in poslancem, vodjem poslanskih skupin, predsednici in predsednikom parlamentarnih strank. V rubriki Uglašeno pišemo tokrat o spreminjanju malenkosti, ki lahko povzročajo velike spremembe … Čakalne vrste so sicer dolge, kljub temu pa o vzdihovanju in stokanju ni ne duha ne sluha – tako v Varšavi. Profesor ugotavlja, da so otroški smeh in nagajive oči, ki te gledajo izpod čela, neprecenljive, žal pa si z njimi ni mogoče kupiti kruha. Zanimiv List iz dnevnika učitelja (zgodovine, geografije in evropskih študij) s Prve gimnazije Maribor. Sprehajamo se med novimi knjigami in se spominjamo Maruše Krese, že zdaj se veselimo Simbioze 2013. Sredico tokrat bogatijo Odzivanja, v njih pa o bližajočem se pustu, zanimivi ekskurziji v Emono oz. v Ljubljano, izletu v Škofjo Loko, objavljamo bleščeče se starodobnike, ob njih pa, seveda, lepotice in še in še. Za konec pijemo kavo z Davidom L. Brierleyem, predavateljem in svetovalcem tistim organizacijam, ki si prizadevajo prenoviti izobraževanje skladno z vrednotami človečnosti, klepetamo s študentko, ki rada poje, za dobro voljo pa poskrbijo čečkalčki in tokrat simpatična Zala, ki rada ne le poje, temveč tudi pleše …
Ne prezrite!
Zagotovo vas zanima kateri od objavljenih razpisov – morda boste prav vi predlagali koga, posameznika ali skupino, ki si zasluži najvišje priznanje na področju šolstva; morda ste radovedni, kaj pripravljajo v Pionirskem domu ali pa vas, če ste dejavni na področju trajnostnega razvoja, bolj zanima nagradni natečaj?
Za vas tudi tokrat naša nova stalna rubrika Obnovljivi viri in učinkovita raba energije – tokrat se oglaša Gimnazija Tolmin, ki se ponaša s svojim modelom hiške obnovljivih virov energije, ob katerem dijaki spoznavajo principe delovanja različnih obnovljivih virov: sonca, vetra, vode, lesne biomase …
