Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2012

»Ko je pošlo že vsako upanje, je priletela drobna ptica na okno. S tal sem pobrala košček papirja in ga prilepila na akvarel kot droben origami. Vlilo mi je novih moči!« To je bil začetek ustvarjanja, ki je porodilo serijo akvarelnih miniatur z origamiji. Avtorica Alenka Dakić, knjižničarka na Osnovni šoli Grm Novo mesto, jo je naslovila Ptice – znamenje upanja. Že pred 34 leti je prišla na Osnovno šolo Grm Novo mesto, in sicer kot predmetna učiteljica slovenskega jezika in likovne vzgoje. Najprej je deset let poučevala likovno vzgojo, zdaj pa je ljubiteljica knjig že dolgo med knjižnimi policami in knjigami v šolski knjižnici. Zanima jo še veliko drugega in najbrž jo tudi to zmeraj znova žene v ustvarjanje na različnih področjih. Prav te dni mineva že leto, odkar sta skupaj z Marto Rešetič izdali knjigo Koščki v mozaiku prijateljstva – v njej so v obliki pisem zbrani pogovori med njima. Alenka Dakić rada tudi kvačka, plete in veze, izdeluje čestitke, seveda pa tudi peče in kuha. Vse to je zanjo ustvarjanje. Tokrat vam predstavljamo njene akvarelne miniature z origamiji. Nekako se prilegajo temu času – mimo je gregorjevo, dočakali smo pomlad in svetlejše dni, ko čutimo več poleta ... Tudi ptice, ki so že vzletele. In predvsem tiste, ki še bodo ... 

Postala sem tehnološki višek

Bralka raziskuje

Nevenka Dolenc ni pravnica in tudi ne ravnateljica. Je profesorica športne vzgoje, ki je zaradi osipa dijakov in spremenjenih programov v srednjih strokovnih šolah po dvanajstih letih zvestega službovanja na šoli postala tehnološki višek. Navdih za raziskovanje tega pravnega področja je dobila v Šoli za ravnatelje. V besedilu poskuša povezati pravo s svojimi izkušnjami. Predstavlja le nekaj možnosti, ki jih zakoni in pravilniki omogočajo. Prispevek je napisala z željo, da informira profesorje, ki se bodo znašli v podobni stiski. Sama teh informacij od vodstva takrat ni dobila in vam jih zato tudi posreduje. Preberite v ŠR! 

Socializem enim, kapitalizem drugim!

(Ne)enakopravnost šolskih predmetov

Medsebojno primerjanje maturitetnega uspeha med različnimi predmeti doživljam kot krivično, neznanstveno in nepedagoško. Skrbi me, da tovrstne primerjave opravljajo na državnih ustanovah, ki jih zavezujeta načeli nepristranskosti in strokovnosti. Enako ravnanje lahko opazimo na srednjih šolah ali celo med šolami, tako doma kot na tujem.

Takšna praksa vnaša med učitelje izbirnih maturitetnih predmetov slabo voljo, poglablja nelojalno konkurenco med izbirnimi in obveznimi predmeti, krepi privilegiran status slednjih in zavaja javnost. Tako profesor zgodovine in geografije z novomeške gimnazije Robert Šupe. Več v ŠR!

Kaj bi moral znati vsak državljan

O pouku tehnike in tehnologije

Tehniške vede in naravoslovje kličemo na pomoč, odkar je svet zajela okoljska, gospodarska in vrednotna kriza. A vprašanje je, kako resno mislimo. Marsikaj bi bilo treba storiti – pripraviti primerno okolje, podpreti ugled in delo učiteljev, jim omogočiti stalno izpopolnjevanje, šolam na vseh ravneh zagotoviti dovolj denarja. Strokovnjaki vidijo temeljno težavo v tem, da predmeta tehnika in tehnologija v devetem razredu ni – torej prav tedaj ga ni, ko se učenci odločajo nadaljevati šolanje. Tudi to verjetno pripomore k temu, da se vse manj otrok odloči za tehniške poklice.

 

»Klik za več!«

Veze in poznanstva

Opazujem, razmišljam, spoznavam

Butnilo je ven. Zgodba parazitov. In zdaj se vsi skrivajo in nihče ne vpliva na nobenega. Še malo in postali bomo individuumi prostora, v katerem nihče ne pozna več nikogar. Po možnosti še sebe ne. Priznam, dvomim, da je kdo komu ponudil sto tisoč evrov v kovčku, da pride do nekoga. Če je to naredil, je – neumen. Pa ne zato, ker se to ne dela, temveč ker obstaja mnogo bolj preprosta in cenejša pot. Ne le ena, veliko jih je. Denimo, pocukaš za rokav človeka, mu napišeš elektronsko pismo, pokličeš tajništvo. Piše Žiga Vavpotič.

 

»Klik za več!«

Delajmo z njimi, ne zanje!

Obiskali smo šolo z največ romskimi otroki na Slovenskem

Osnovna šola z največ romskimi otroki pri nas, ki ima dolgo in uspešno tradicijo, je Osnovna šola Bršljin iz Novega mesta. Pravijo, da njih pač ni treba učiti o sprejemanju in spoštovanju drugačnosti, saj to vendar vsak dan živijo. Vsakodnevnih prigod, zapletov in razpletov je ogromno, vendar jih takšno pestro dogajanje na šoli bogati in jim daje spodbudo za nadaljnje delo. Predstavlja Anamarija Mežan.

 

»Klik za več!«

V mlinu pričakovanj

Visokošolska didaktika

Visokošolski učitelj je pri nas mogoče postati brez ene same ure pedagoškega usposabljanja. Opraviti je treba le nastopno predavanje pred komisijo, in sicer v postopku pridobivanja docenture. Pri habilitacijah učiteljem torej ni treba dokazovati pedagoškega znanja ali izboljševati svojega pedagoškega procesa. A na tujem vse več pozornosti namenjajo tudi temu področju, ko snujejo visokošolsko politiko. Sama prizadevanja, da bi med visokošolskimi učitelji okrepili znanje iz visokošolske didaktike, niso nova. Pri nas se je z njo začel ukvarjati znameniti dr. Vlado Schmidt. Že leta 1970 je o tem napisal knjigo. Z ddr. Barico Marentič Požarnik sta pet let pozneje zasnovala tudi predmet visokošolska didaktika za podiplomsko raven. Prav z njo smo se o tej temi pogovorili. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Predstavljamo, kako so potekala prizadevanja za zboljšanje bralne pismenosti naših šolarjev, stalna kolumnistka pa tokrat o košari sreče. Zdenko Kodelja analizira referendumsko kampanjo v povezavi s šolo in dogodke okrog okrožnice šolskega ministrstva. Učiteljem še zmeraj ne dajo miru ure – obvezno osemurno navzočnost na delovnem mestu vidijo kot kazen za delovne. List iz dnevnika je obarvan francosko, v minianketi smo spregovorili o tehniškem izobraževanju, za vas pa smo vprašali o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Berlin je tokrat en sam nenavaden vrt, podali smo se tudi v Indijo. Predstavljamo vam drobec romskih običajev in nadaljujemo s predlogi praktikov, kako v šolstvu varčevati, ne da bi nas to preveč prizadelo. Tereza Žerdin odgovarja na vprašanje učiteljice glede higiene otrok na taboru. Izvedeli boste odgovor na nagradno vprašanje, ali je Manca Košir kvartopirka, podali smo se tudi v gore – zdaj sicer le v besedah za literarni natečaj. V študentski areni tokrat o tem, kako biti boljši, v športnem pogledu pa o športnih oddelkih na srednjih šolah. Seveda so spet z nami čečkalčki, modre misli pa so velikonočno obarvane.

Ne spreglejte!

Vabljeni ste v Solčavo, v Fidov gaj, kjer je – celo v jami – živel nenavadni modrec. Slovenski planinski muzej vam predstavlja svojo bogato ponudbo, prav tako založba DZS.

Ne prezrite tudi razpisov za delovna mesta in razpisa programov šole v naravi CŠOD.