Kaj bi moral znati vsak državljan
O pouku tehnike in tehnologije
/…/ Zaradi premajhnega vpisa na tehniške šole po besedah Gorazda Fišerja z Zavoda RS za šolstvo upada kakovost znanja dijakov in študentov, saj prihaja do negativne selekcije. Opozoril je še, da je naša šola prijazna le za učence, ki se radi učijo iz knjig. Tistim, ki bi se izkazali s praktičnim delom, ne damo veliko možnosti. A iz izkušenj v razredu ugotavlja, da so bili prav učno neuspešni učenci zelo uspešni pri pouku tehnike. Težava je tudi v tem, da zaradi premalo ur upada kakovost pouka tega predmeta (in tudi vpis na to pedagoško študijsko smer). Na šolah namreč povedo, da ob odhodu učitelja tehnike in tehnologije v pokoj tega nadomestijo obstoječi učitelji, ki jim manjkajo ure – tudi sicer ravnatelju zakon omogoča, da učitelju naloži pouk drugega predmeta, za katerega ni usposobljen, a ta delež ne sme presegati 40 odstotkov ur. Slednje je sicer splošna težava, ki se ne tiče le tehnikov, a gotovo ne pripomore h kakovosti pouka. /…/
Premalo vsebin, še te razpršene
Moderator posveta, sicer predstojnik katedre za tehniko na ljubljanski pedagoški fakulteti in predsednik Društva za razvoj tehniškega izobraževanja, Slavko Kocijančič dodaja, da mladi ob koncu osnovnega šolanja niso niti dovolj splošno tehnološko pismeni – zelo upada tudi splošna tehniška pismenost prebivalstva. Učitelji tehnike in tehnologije pa opažajo, da imajo težave z motoričnimi spretnostmi in s prenosom ter z uporabo znanja. /…/ A po drugi strani mladih do 18. leta sploh ni težko motivirati za tehniko. /…/
»Težava je, da se oglašamo zmeraj isti, govorimo o istih stvareh in prepričujemo prepričane, nimamo pa resnih sogovornikov,« je Boris Avberšek z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko okrcal šolske oblasti. Opozarja, da bi morali opredeliti, kaj je obče potrebno tehnično znanje, še posebno pa to, kaj otrokom podati v osnovni šoli, kaj bi torej moral znati vsak državljan. Paziti je namreč treba, da jih ne zasipamo z vsebinami, ki zastarijo v nekaj letih in bodo neuporabne, ko bodo stopili na trg dela. Podati jim je treba temeljno znanje, ki ga nato v srednji šoli in na fakulteti dopolnjujejo. /…/
Ne gre le za moške poklice
Kakšni so še razlogi, poleg omenjenih, za slabo zanimanje mladih za tehniške študije? Bojan Grčar z mariborske fakultete za elektrotehniko in računalništvo meni, da je to težavnost študija. Mladi imajo slabo predznanje matematike in fizike – a tudi to bi lahko na fakulteti nadoknadili, če bi le imeli delovne navade in bili motivirani, meni. Prav nič dobrodošla ni tudi predstava, da so to moški poklici. Strokovnjak opozarja še, da so vsebine pouka premalo privlačne in da šole ustvarjajo negativno podobo tehnike. /…/ Tu bi morda morali poudariti tudi to, da so tehniki na vseh ravneh prepogosto slabo plačani. Pri vsem tem očitno nič ne pomaga dejstvo, da tehniški profili najlaže dobijo službe.
Kaj torej storiti?
Strokovnjaki predlagajo, da tehnika in tehnologija ponovno postane obvezni predmet v devetem razredu, razmisliti pa je treba tudi o številu ur in se pri tem zgledovati po razvitih evropskih državah. Učni načrti naj nastanejo s sodelovanjem učiteljev ter strokovnjakov iz gospodarstva in visokošolskega izobraževanja. Pristojno ministrstvo naj formalnemu in neformalnemu tehniškemu izobraževanju nameni več denarja, še posebno pomembno je to za programe, namenjene starim do 18 let. V splošnih, ekonomskih in umetniških gimnazijah je treba vpeljati obvezni predmet in izbirni modul z delovnim imenom Tehnika in tehnologija, pri katerem bi prevladovalo projektno delo, ki bi pri razvoju storitev ali izdelkov povezovalo različne vsebine. /…/ (mz)
