Vsebina časnika Šolski razgledi številka 1/2012

Ko je Sabina Šinkokončala študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Maribor, se je posvetila predvsem lutkarstvu. V Lendavi je ustanovila Lutkovno gledališče Pupilla, ki se je razvilo v inovativno in resno lutkovno skupino. Nato se je zaposlila na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot višja predavateljica za lutkarstvo, lutkovno oblikovanje ter gledališko scenske umetnosti, a deluje tudi na ljubljanski pedagoški fakulteti kot docentka za lutkovno, gledališko in filmsko izražanje. Univerza v Ljubljani ji je podelila celo priznanje za pomembna umetniška dela na tem področju. A poleg tega se še zmeraj ukvarja s slikarstvom in animacijo.

Likovno je opremila dvajset lutkovnih predstav za otroke in odrasle v različnih lutkovnih gledališčih, imela je petnajst samostojnih in šest skupinskih razstav, ilustrirala je tudi knjižna dela. Tokrat vam predstavljamo njene stvaritve, ki so jih navdihnile literarne predloge, večinoma pravljice, nekaj pa romani. Vse so naslikane na svilo. Nas so prevzele, upamo, da bo tokratni likovni sprehod navdušil tudi vas.

Hvala, učitelj moj

Uvodnik

… Bil je pravi učitelj. Strokovno podkovan, seveda, obenem pa z vsemi osebnostnimi lastnostmi in z izjemno človeško globino. Tak je še zmeraj. Prav rada se pohvalim, da je bil to moj učitelj, moj razrednik. Še danes ga čutim blizu. Posebne vrste prijateljstvo je to. Za zmeraj sem si zapomnila nasvete, ki mi jih je dal pred desetletji, prav na začetku moje poklicne poti. Skušam jih upoštevati in jih z veseljem predajam naprej. Seveda tistim, ki so jih zmožni slišati … Hvala, učitelj moj.

Tako sklene uvodnik v letošnji prvi številki odgovorna urednica Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Sanje o slavi

Naklonjenost razvoju frankofonije

Sodobna pevka Stefani Joanne Angelina Germanotta, ki poje pod psevdonimom Lady Gaga, je poleg iz Slovenije uvoženih medvedov razburila duhove v Atlantskih Pirenejih, natančneje v mestecu Orthez in okolici, v jugozahodni francoski pokrajini Akvitaniji (l'Aquitaine). Dokazati je namreč hotela, da je boljša od same Édith Piaf, najslavnejše avtorice in pevke šansonov vseh časov. Le o čem poroča mag. David Bizjak z Gimnazije Antonia Seme Portorož? Več v ŠR!

Ni vse črno

Alternativno ocenjevanje

Kljub številnim omejitvam, napotkom in priporočilom trdim, da smo učitelji zelo ustvarjalni; tudi tam, kjer so okviri zakonsko natančno določeni, znamo in zmoremo poiskati alternative, ki prinašajo nenehno izboljševanje lastne prakse, piše mag. Jožica Frigelj. Predvsem zaradi zavedanja, da obstoječi sistem ovira, zavira učenčev napredek in celo spodbuja njegov negativni odnos do znanja in šole. Kličemo stop nepremišljenim spremembam …

»Klik za več!«

O motnjah avtističnega spektra

Iz Londona in Oxforda

Strokovna delavca iz Zavoda za usposabljanje Janeza Levca predstavljata motnje avtističnega spektra, metode dela z otroki s tovrstnimi motnjami in tudi njun pogled na to, kaj bi bilo pri nas nujno storiti v dobro teh otrok – in njihovo čim samostojnejše življenje. V sklopu usposabljanja v Angliji so si natančno ogledali tudi štiri šole, ki jih obiskujejo med drugim otroci z motnjami avtističnega spektra. Opise bomo objavili v dveh prihodnjih številkah Šolskih razgledov.

»Klik za več!«

Berlin je seksi

Študentka Petra poroča

… Po enem tednu intenzivnega iskanja stanovanja sem svoje številne pretežke kovčke preselila v sobo v Charlottenburgu. To je zahodni del mesta, ki velja za enega prestižnejših delov in ga zaznamuje predvsem nakupovalna ulica Kurfürstendamm oz. krajše kar Ku`Damm. Modni saloni vseh možnih prestižnih znamk, avtomobilski saloni in drage restavracije. Skratka, nakupovalni prestiž za starejše in neznosen dolgčas za študente. Tudi tu nisem ostala dolgo, saj sem se naslednji teden že selila ...

Takole piše Petra Novak, študentka psihologije s Filozofske fakultete v Ljubljani, zdaj na študijski izmenjavi v Berlinu, in sicer na tamkajšnji Freie Universität. Imeli smo jo priložnost spoznati v lanski 19. številki ŠR (v rubriki List iz dnevnika). Življenje v velemestu prinaša vsak dan nova doživetja, spoznanja, izkušnje … V uredništvu smo se zelo razveselili Petrine pošte z berlinskim utripom in navdušeno jo delimo z vami.

Več v ŠR!

Čas je za spremembo

Pot je!

Profesor angleščine in pedagogikeGregor Pirš utemeljuje, zakaj je napočil čas za spremembo šole. Ne gre za spremembo predmetnika in organizacije kot takšne, temveč za vprašanje, na kakšnih paradigmatskih zasnovah mora delovati šola. Šola, ki jo obiskujemo danes, je bila zasnovana v obdobju industrijske revolucije. Njena temeljna ideja se do zdaj ni spremenila: šola mora ustvarjati delavce, ki ustvarijo dohodke, od katerih država pobere davek in tak sistem vzdržuje. Skozi zgodovino se je spreminjalo le znanje, ki ga naj posameznik usvoji. Toda zakaj mora šola 21. stoletja trajati pet dni v tednu; se začeti zjutraj in končati približno tedaj, ko je čas za kosilo?

»Klik za več!«

Bodimo odkriti in spoštljivi

Asertivnost

Aleksander Duh z Osnovne šole Dušana Flisa Hoče je učitelj in kot učitelj komunicira z različnimi osebami, največ z učenci. Pomembna je tudi komunikacija s starši učencev, s sodelavci, z vodstvom šole in z drugimi strokovnjaki. V zadnjih štirih letih je spremljal učence kot razrednik od 6. do 9. razreda. Zadovoljen je bil s komunikacijo z večino svojih učencev in njihovih staršev, vendar pa ne z vsemi. V razredu je bila struktura učencev zelo zanimiva, saj je razred sestavljala večina uspešnih in zelo uspešnih učencev, za katerimi stojijo odgovorni, zreli in prijetni starši. Razen enega učenca. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Na pragu novega leta razglabljamo, kaj visokemu šolstvu in znanosti prinaša leto zmaja. Ob tem Zdenko Kodelja tokrat osvetli gibanje Mi smo univerza in zasedbo ljubljanske filozofske fakultete iz drugačnega zornega kota. Lotevamo se izobraževanja odraslih, na Poslovno-komercialni šoli Celje dajejo besedo dijakom – v nemščini, objavljamo odziv na kritično razmišljanje o gimnazijskem izobraževanju pri nas in o vlogi zunanjega preverjanja znanja. Svoja razmišljanja tokrat deli z nami Sara Alt – v Listu iz dnevnika. V rubriki Vprašali smo za vas tokrat o predmetnem izpitu, v Minianketi pa s študenti o slabostih bolonjskega sistema in težavah z zaposlitvijo mladih diplomantov. Popeljemo vas tudi v zadnje himalajsko kraljestvo – Butan. Za vesel nov začetek objavljamo humoresko – o solati. Pišemo o tem, kako so znani nadarjeni doživljali šolo in zakaj je treba pri otroku pohvaliti trdo delo in ne pameti. Neizbrisno sled je tokrat pustil Andrés Valdés, Tereza Žerdin obravnava hipermotoričnost, pišemo tudi o učiteljih – multipraktikih. Ob 50. obletnici smrti smo se poklonili spominu na tri velike slovenske pedagoge: Ernesta Vranca, dr. Franja Žgeča in Gustava Šiliha. Pišemo o mladih in mobilnosti, o odločitvi kalifornijskih oblasti, da postane gejevska zgodovina del obveznega šolskega kurikuluma, poročamo s seje strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, na kateri so obravnavali slovensko ogrodje kvalifikacij, lotevamo se dejavnega državljanstva in se spoprijemamo s ponovoletnim sindromom.

Pozor!

Opazovali, razmišljali in spoznavali pa boste namesto Žige Vavpotiča lahko tokrat vi. Prepustil vam je namreč prostor v svoji kolumni. In tisti, ki si upate, napisano skenirajte in pošljite uredništvu po e-pošti  solski.razgl@siol.net do 18. januarja letos (lahko tudi zapišete v poseben dokument in ga pošljete). Morda boste med tistimi, ki prejmete njegovo knjigo z naslovom Moja srečna knjiga.

Ne prezrite tudi novosti, ki vam jih predstavlja založba DZS.