Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2009
Pred nami je še dolga pot
Kaj meni vodja
Pred časom smo v Šolskih razgledih že namenili nekaj besed knjigi Karla Markusa Gaussa Umirajoči Evropejci (ŠR, št. 20/2007). Zanjo je avtor prejel Mednarodno literarno nagrado Vilenica 2005. To delo je pričevanje o izjemnem popotovanju na obrobja naše celine. Pisatelj se je skupaj s fotografom Kurtom Kaindlom podal po sledeh zgodovine in sedanjosti zgodovinskih regij in narodov: obiskala sta Seferade v Sarajevu, kočevske Nemce, Lužiške Srbe v Nemčiji, Arbereše v Kalabriji, Vlahe v Makedoniji … Nekaterim med njimi grozi, da bodo nepovratno izginili … Zelo doživeto razstavo fotografij Kurta Kaindla s portreti ljudi in zgodbami iz njihovega vsakdana smo si imeli priložnost ogledati tudi na razstavi v Ljubljani (pred približno letom dni v prostorih Avstrijskega inštituta). Tokrat, pred 8. aprilom, svetovnim dnevom Romov, objavljamo nekaj črno-belih fotografij priznanega fotografa – izbrali smo jih med posnetki, ki zrcalijo podobo romske etnične skupine, živeče na Slovaškem. Ob tem predstavljamo Osnovno šolo Bršljin Novo mesto, medijsko prepoznavna kot »tista šola, ki ima nekaj z Romi«, je bila maja 2005 tarča – mesto reševanja »vsesplošne« romske problematike, v katero se je vpelo Ministrstvo za šolstvo in šport in takratni minister dr. Milan Zver. Ob svetovanju Zavoda RS za šolstvo so začeli izpeljevati inovacijski projekt Model učinkovitega poučevanja in učenja za dvig učne uspešnosti posameznega učenca. O tem v prispevku Metke Uršič »PRED NAMI JE ŠE DOLGA POT«. Ob tem članku lahko v teh Šolskih razgledih spoznate tudi Rome v metliški občini, v kateri so se zelo zavzeli, da bi bili Romi dobrodošli v knjižnici. Najbrž vas bo pritegnila tudi ganljiva zgodba o romski učenki Pesem o Moniki.
»Klik za več!«
Ni razloga za slab občutek
Pri skoraj vsaki predstavitvi dosežkov učencev na različnih preverjanjih znanja – nacionalnih ali mednarodnih – vznikne v razpravi tudi vprašanje o razlikah med šolami. Te so namreč velike. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je razlike med šolami nevarno poudarjati, ne da bi ob tem pojasnili, čemu jih pripisati. V raziskavi Timss, denimo, pomeni eno leto 40 točk razlike. Leta 2007 je imela od 73 šol približno polovica povprečne dosežke. A najboljša šola je od najslabše dosegla v četrtem razredu kar 127 točk več, v osmem celo 148. Tudi nacionalno preverjanje znanja pokaže, da razlike nikakor niso zanemarljive … Preberite v ŠR!
List iz dnevnika
Tokrat piše dr. Mojca Peček Čuk, prof. pedagogike in sociologije, izredna profesorica za teorijo vzgoje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Oglaša se iz Glasgowa, kjer dela na Strathclyde univerzi. »Tu smo za tri mesece vsa družina. Imamo se odlično, le vreme nas zelo najeda. Prejšnji teden smo imeli pomlad, zdaj je ponovno ortodoksna zima – to pomeni dež in močan veter, da zebe do kosti ... Prvi obisk šole. Pozvonimo. Vrata se odprejo prek domofona. Vstopimo v majhen prostor s sprejemno pisarno, v kateri delajo administratorke šole. Od tod nas odpeljejo v skromno ravnateljevo pisarno. Bil je odsoten, zato nas je sprejela glavna učiteljica …«
»Klik za več!«
Mar koga moti...
Charles Darwin si seveda ni izmislil evolucije, temveč jo je le pojasnil z naravnim izborom in s tem, po mnenju mnogih, postavil najpomembnejšo biološko teorijo doslej. Ker pa je s svojo teorijo dregnil v verovanja s tisočletnimi koreninami, njegova teorija in teorije neodarvinizma niso bile pri vseh sprejete z navdušenjem. Še več, racionalna razlaga o razvoju živih bitij je bila dočakana na nož. Eno od polj, na katerem se bije bitka med zagovorniki racionalnih in na dejstvih temelječih razlag ter zagovorniki v davni zgodovini izoblikovanih razlag, je šola. Ne more biti naključje, da v drugem delu mature v zadnjih šestih rokih ni bilo evoluciji namenjeno niti eno samo strukturirano vprašanje. Doc. dr. Andrej Šorgo meni, da bi bilo zelo zanimivo slišati argumente, s katerimi bi nam pojasnili razloge za odločitev, da ne bodo uvrstili evolucije v maturitetne pole …
Gradovi in piramide v otroških očeh
Profesorica Valerija Belaj ugotavlja, da se velikokrat zgodi, da učenci ob besedi zgodovina pomislijo na nezanimiv in dolgočasen predmet, pri katerem se je treba naučiti letnice dogodkov, njihova zaporedja in dejstva. Učiteljev monolog in učenje snovi na pamet res malokdaj spodbujata ustvarjalnost učencev, četudi se učitelj trudi izpeljati kakovostno in zanimivo učno uro zgodovine. Vendar se pouk zgodovine v slovenskih šolah resnično zboljšuje in postaja zanimivejši. Preberite v ŠR!
Ne, hvala
Razredništvo
V dobi agresivnega kapitalizma in naraščajoče draginje je kljub pedagoškemu erosu treba potegniti črto pod opravljenim. Učitelj na predmetni stopnji pa je "lahko" tudi razrednik. Poleg poučevanja svojega predmeta prevzame skrb in odgovornost za ves oddelek učenk in učencev med poukom, športnimi dnevi, ekskurzijami, šolo v naravi, tabori … Profesor Martin Pišlar je naredil zanimivo primerjavo. »Ko opravljam delo predmetnega učitelja, sem s plačo zadovoljen. Čeprav me preprost izračun, po katerem si izračunam bruto vrednost ure, spravlja v slabo voljo. Da lahko pokličem vodovodarja, ki mi pipo zamenja v pol ure, moram biti razrednik vsaj dva meseca …«
»Klik za več!«
Kaj bi vas še zanimalo?
Ali v Sloveniji potrebujemo novo belo knjigo o vzgoji in izobraževanju? Dr. Zdenko Kodelja skuša odgovoriti na to vprašanje, ki je bilo aktualno že v času prejšnjega ministra za šolstvo, ki je očitno menil, da je ne potrebujemo, a prav tako je aktualno zdaj, ko novi šolski minister meni, da jo potrebujemo. Tokrat dr. Anton Kotar piše o pomenu diha in dihalnih vajah, Anica Indihar Zabukovec opozarja, da je treba dobro razmisliti, katere vsebine so trdni temelji za nadaljnje učenje pri pouku tehnike in tehnologije …
Ne prezrite!
Sviz je spet z nami/vami. Tako kot zmeraj postreže s svežimi novicami, iz pravne pisarne pa tokrat o redni delovni uspešnosti in o njenem ocenjevanju. CŠOD v tej številki objavlja razpis za programe Šole v naravi in prostorske zmogljivosti za šolsko leto 2009/2010, 14. aprila letos bo v sklopu konference SirIKT 2009 potekal videokonferenčni dan, na katerem bo 30 šol iz Slovenije in tujine predstavilo vrsto zanimivih dogajanj. 
Podjetje CWS-boco opozarja, da bi se morali bolj zavedati pomembnosti higiene rok in vloge bombažnih brisač, in ob tem predstavlja inovativne ekološke prijeme ter svojo novo kolekcijo sanitarne opreme.
V tokratni številki Šolskih razgledov kar nekaj založb predstavlja svoje novosti, in sicer: Založba i2 svoje nove učbenike, prav tako DZS in Mladinska knjiga, z Založbo Pivec lahko brezskrbno zajadrate v drugo triletje k angleščini, Založba Obzorja vabi na predstavitev prenovljenega učbeniškega kompleta Wegweiser 1 Neu v Celju, Mariboru in Ljubljani, Mladinska knjiga – Center Oxford pa se ponaša s prvo angleško slovnico za najmlajše.
Ugodnosti samo za razgledovce!
Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.
