Pred nami je še dolga pot

Kaj meni vodja

Osnovna šola Bršljin Novo mesto, medijsko prepoznavna kot »tista šola, ki ima nekaj z Romi«, je bila maja 2005 tarča - mesto reševanja »vsesplošne« romske problematike, v katero se je vpelo Ministrstvo za šolstvo in šport in takratni minister dr. Milan Zver. Ob svetovanju Zavoda RS za šolstvo smo začeli izpeljevati inovacijski projekt Model učinkovitega poučevanja in učenja za dvig učne uspešnosti posameznega učenca. V začetku so bile stvari široko začrtane, sodelovali smo s krajevnimi, občinskimi in državnimi institucijami. Bilo je konstruktivno, a le na posameznih delovnih področjih in v zvezi z nekaterimi pristojnostmi.

Vzgojno-izobraževalni proces smo metodično in didaktično nadgradili, stvari v šoli se zboljšujejo, vzdržujemo dobro ozračje, učni uspeh se zboljšuje, posamezni otroci zelo napredujejo. Obisk romskih učencev, ki je temelj za učno uspešnost, ni le v pristojnosti šole. Če učenec pride v šolo, mu omogočimo kakovostno vzgojo in izobraževanje.

Zadana strategija je pravilna, kakovostno načrtovana, s stvarnimi in jasnimi cilji, pot do ciljev, ki jo bomo morali skupaj prehoditi, pa je zelo dolga (več na www.os-brsljin.si).

Znani smo kot »romska šola«

Inovacijski projekt Model učinkovitega poučevanja in učenja za dvig učne uspešnosti posameznega učenca je na podlagi akcijskega raziskovanja na Osnovni šoli Bršljin začrtal smernice metodično-didaktičnega dela, ki poudarja individualizacijo, diferenciacijo, stremi k posameznikovemu celostnemu razvoju, spodbuja in ohranja pozitivno razredno in šolsko ozračje in osebnostni razvoj vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. S tem narekuje tudi svojevrstno organizacijo in dinamiko dela. V širšem okolju smo znani kot »romska šola«, v katero romski učenci ne prihajajo redno in zato tudi ne napredujejo. Vendar imamo skupno približno 590 učencev enajstih narodnosti in romske etnične skupnosti ter približno 60 strokovnih delavcev, ki so tem učencem v podporo pri uresničevanju učnih načrtov in vzgojnih nalog ter posameznikovemu celostnemu razvoju.

Strokovni delavci smo bili deležni mnogih predavanj uglednih strokovnjakov, ki so z nami sooblikovali delo.

Kljub vsemu smo strokovni delavci pri svojem delu svobodni in avtonomni. Tega se zavedamo, tudi prevzemamo odgovornost za svoja dejanja v sklopu svojih prosojnosti, ki se navezujejo na poučevanje in druge obveznosti v šoli. Imamo znanje ter izkušnje, osebnostno smo napredovali.

Strategija izpeljevanja dodatne strokovne pomoči za učence Rome (ISDP) je poleg rednega obiskovanja ključna za učni uspeh romskih učencev.

Uspeh se je zboljšal

Učna uspešnost učencev Osnovne šole Bršljin se je v treh letih projekta zboljšala. Med šolskima letoma 2005/06 in 2006/07 ne prihaja do večjih razlik v odstotkih romskih učencev, ki ne napredujejo zaradi neocenjenosti, in tistih, ki ne napredujejo zaradi negativne ocene. V preteklem šolskem letu pa je nekoliko več romskih učencev, ki so napredovali, in manj tistih, ki niso napredovali zaradi negativnih ocen. To dokazuje, da je vzgojno-izobraževalno delo v šoli uspešno in s tem tudi individualna, skupinska in dodatna strokovna pomoč. Izpeljana je strokovno, saj je načrtovano in dogovorjeno, vsebinsko in metodično prilagojeno in izpopolnjeno v vseh fazah učnega procesa (usvajanje, podajanje, utrjevanje in ocenjevanje znanja ...). Strategija izpeljevanja pomoči temelji na prožnosti, strokovnosti in odgovornosti. Stremimo k spodbujanju večje odgovornosti vseh v vzgojno-izobraževalnem procesu (učenci, učitelji in starši).

Vsem učencem, ki izkazujejo kakršno koli potrebo po dodatni strokovni pomoči (učenci s primanjkljaji, nadarjeni), nudimo z zakonom predpisane oblike pomoči, kolikor je to le mogoče. Učenci imajo izdelane individualne ali individualizirane programe. Programe izdelujejo strokovni timi, jih evalvirajo in nato o njih razmislijo skupaj z učencem in starši.

Prednostne naloge šole izdelujem na podlagi analize stanja tako, da bi zboljšali učno uspešnost učencev in ohranjali dobro ozračje ter spodbujali inovativnost. Različne projekte -domače naloge, barvni teden, z branjem na čudežno potovanje - izpeljujemo prilagojeno že dve leti v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih in v podaljšanem bivanju. Zaznavamo lep napredek.

Kljub vsemu je uspešnost romskih učencev nizka. Najbolj je odvisna od obiska, na katerega pa imamo premalo vpliva in ...

Šola vpliva na obiske le kratkoročno

Individualno, skupinsko in dodatno strokovno pomoč nudimo v oddelku in zunaj njega tistim, ki izkazujejo večjo potrebo po tovrstni pomoči. Strokovni delavci zagovarjamo in spodbujamo opismenjevanje predvsem pri izvajanju ISDP v prvem triletju. Temelj kakovostnega dela je nenehno sodelovanje z vsemi izvajalci, učečimi učitelji, učencem in razredniki ter, seveda, s starši. Za učno uspešnost učenca pri pouku so zelo pomembna sprotna usklajevanja z izvajalci in učečimi učitelji glede premoščanja učenčevih primanjkljajev, obravnavane snovi ... Temelji na premoščanju primanjkljajev na vseh področjih, predvsem pri opismenjevanju, tako alfabetsko, matematično, bralno kot tudi funkcionalno - to je ključno za nadaljnje delo z romskimi učenci. Resen problem pa predstavlja izostajanje od pouka, saj učenci zgubijo stik s šolo, pozabijo že usvojeno znanje, zaznavne so socializacijske spremembe, ki pomembno vplivajo in celo onemogočajo izpeljevanje ISDP.

Kljub mnogim aktivnostim za izboljšanje obiska romskih učencev šola vpliva nanj dolgoročno zanemarljivo in hkrati le kratkoročno. V začetku smo zasnovali program široko, v upanju, da bomo ves čas lahko poglobljeno sodelovali z institucijami, ki imajo kakršen koli vpliv na obisk romskih otrok v šoli (Center za socialno delo Novo mesto, Policijska uprava Novo mesto, kriminalistika, Občina Novo mesto, Zveza Romov Slovenije, romski svetnik, Lokalna skupnost Bučna vas, Sosvet za varnost, Zdravstveni dom Novo mesto, Komisija za usmerjanje otrok, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport ...). Začetna pripravljenost povabljenih ustanov je počasi usahnila in vsak je spet opravljal delo v skladu s pristojnostmi kot prej.

Izobraževanja pač ne cenijo

Dogodki, ki se nenehno odvijajo v romskem naselju, pomembno vplivajo na manjši obisk. Njihova kultura (običaji ob smrti, krstih, drugih praznovanjih, vraževerje, mladoletno starševstvo, razprtije ...) daje prednost ohranjanju teh običajev in spodbuja in ohranja negativni habitus, ki ga zaznavamo(jo) redni obiskovalci naselja.

Romskim staršem in otrokom naselja Žabjak - Brezje institucionalno izobraževanje ne predstavlja vrednote in nekaj ključnega za posameznikov napredek v družbi. Zato smo strokovni delavci ponosni na vsak napredek posameznika in pozitiven premik k rednejšemu obiskovanju pouka in sodelovanju v šolskih dejavnostih. Obisk učencev je odgovornost staršev in pristojnih državnih organov in institucij.

Želimo spodbujati odgovornost romskih staršev do izobraževanja njihovih otrok. Sankcije za kratenje otrokovih pravic do šolanja v našem pravnem sistemu niso določene oz. izvedljive, saj mnogih tovrstnih odstopanj sploh ne predvidevajo. A tudi glede tega zaznavamo spremembe ...