Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2008

Zmaji so mitološke pošasti, ki jih poznajo ljudstva po vsem svetu. Opisujejo jih zelo različno, a povsod imajo značilnosti kač ali drugih plazilcev. Pogosto jim pripisujejo tudi nadnaravne lastnosti. V evropski mitologiji zmaj največkrat bruha ogenj ali pljuva strup in ima lahko več glav – kot Hidra. Zaradi vpliva krščanstva in povezovanja njegove podobe s hudičem ga pojmujemo kot zlobno bitje. A poganska podoba zmaja kot zaščitnika, ki simbolizira moč in zvitost, se je med drugim ohranila v valižanskem in ljubljanskem zmaju. Vzhodnoazijski zmaj pa pooseblja moč in modrost ter uteleša koncept janga (moški). Zmaji, seveda, še zdaj burijo domišljijo ustvarjalcev.

Nekega dne so – prav nič zlobni – napolnili tudi misli vzgojiteljice Judite Rajnar – predstavljamo jo na osmi strani. Od tedaj je še niso zapustili. Upodobila jih je na risbah, tokrat v Šolskih razgledih tudi za vas.

Da bi le bili partnerji

V tokratnem uvodniku mag. Andrej Zaman razmišlja, kako učitelji med seboj tarnajo nad težavnimi otroci, neodzivnimi starši in drugimi težavami, nekateri starši pa spet v svojem krogu, skladno z govorico ulice, razpredajo, kako je šola zanič, da se njihovim otrokom dogaja nepopravljiva krivica in podobno. Strokovnjak ugotavlja, da se starši - kljub navidezni moči, dejansko pa nemoči - včasih zatekajo k skrajnosti, to je k prijavi učitelja inšpektoratu za šolstvo, čeprav pred tem niso izčrpali vseh sredstev, ki so jih imeli na voljo v šoli, da bi odpravili nastalo težavo ...

Je šolstvo v krizi?

Kako je z avtonomijo šolstva v Evropi? In koliko so učitelji avtonomni, kakšna je njihova odgovornost pri delu? Odgovore na ta vprašanja je poiskalo Informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi - Eurydice. A strokovnjaki opozarjajo, da se zdaj s pojmom avtonomija pravzaprav poimenuje nekaj drugega - decentralizacijo in deregulacijo. Torej ne gre za avtonomijo poučevanja, marveč za prenos pristojnosti in odgovornosti na nižje ravni odločanja ali iz središča na obrobje. In to so v prvi študiji tudi preučevali. Uporabljati pojem avtonomija pa je gotovo priročno, saj ima ta zelo pozitivno konotacijo ...

»Klik za več!«

Prepir ne vodi nikamor

Kot učiteljica tujih jezikov na osnovni šoli je Betka Pišlar veliko razmišljala o tem, kako bi učencem približala pouk tujih jezikov in jih čim bolj navdušila za učenje. Motiviranje učencev in vzbujanje zanimanja za učenje tujih jezikov sta pomembna dejavnika za uspešen pouk. Prebivalci Evrope naj bi poleg materinščine govorili vsaj dva tuja jezika. Angleščina, prvi tuji jezik na večini slovenskih osnovnih šol, je učencem po njenem mnenju dokaj blizu, zato se je osredinila na izbirni predmet francoski jezik. Več v ŠR!

Kdaj bo volk sit in koza cela?

»Vrnil se je Jurman!« je dejala kolegica šepetaje, medtem ko smo na učiteljski konferenci prejšnji mesec poslušali navodila, kako bomo učitelji spet beležili opravljeno delo v šoli na plahtah, seštevali ure, minute in sekunde. Kot nekoč po Jurmanovem sistemu. Vse se vrača, stvari se ponavljajo, učitelji smo pa spet pred tem, da dokazujemo nekaj, kar je bilo že zdavnaj dokazano: da nismo pisarniški delavci in da ni dvoma o tem, da naše delo ni merljivo kot delo zaposlenih na komunali, v občinski pisarni ali v tajništvu župana kakšne občine ... Tako piše Olga Paušič, ki razgrinja tudi zelo zanimiv predlog ...

»Klik za več!«

Predšolska vzgoja

V tokratnih prispevkih o predšolski vzgoji boste izvedeli, kako otroke učimo nekaj zelo pomembnega, in sicer glasbeno ustvarjati in doživljati lepote glasbe. Seznanjamo vas tudi s tem, da je vse več predšolskih otrok, ki potrebujejo pomoč pri gibalnem razvoju. Tako smo pokukali v delovni vsakdanjik fizioterapevtke v vrtcu, ki pomaga otrokom v razvojnih oddelkih in rednih, vodi korektivno gimnastiko ter svetuje staršem in vzgojiteljem. Pišemo tudi o tem, kako lahko učitelj otrokom že v zgodnjem obdobju omogoči, da vzljubijo tuji jezik.

»Klik za več!«

Krog in premica

Ko beremo, se verjetno ne sprašujemo, kaj se ob tem sproža v naših možganih. Ne pomislimo, da se začne odvijati skoraj petsto procesov. Branje je tudi večstopenjski postopek, pri katerem se ustvarja medsebojni odnos med posameznikom in sporočili, podanimi v simbolih in pisavi - ta je običajno oblikovana le iz neštetih vrst združevanj kroga in premice. Vsako branje spodbudi v bralcu živahne kognitivne dejavnosti. Tudi ob knjigah, ki nas ne pritegnejo in ne zanimajo dovolj ali nas celo odbijajo, se naše spoznavno polje širi.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

V tokratni številki Šolskih razgledov boste našli prilogo Odzivanja. Poleg zanimivih utrinkov od vsepovsod vas čaka tudi zamisel za dramsko igro, pravšnjo za uprizoritev ob božiču ...

Pozor!

Pod okriljem Pedagoškega inštituta in Fakultete za socialno delo bo konec novembra in začetek decembra potekala konferenca Delovni odnos soustvarjanja v šoli.

Komisija Zavoda RS za šolstvo za podelitev priznanj Blaža Kumerdeja vabi predlagatelje, da najpozneje do 19. decembra letos pošljejo prijave kandidatov za priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo pri razvoju in vpeljevanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 

 

Novosti predstavljata tudi založba Rokus in Nova ljubljanska banka.

 

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.