Spremembe so stalnica
Ob beli knjigi
V zadnjem času se v medijih pogosto pojavlja problematika s področja šolstva. Načrtujejo se spremembe zakonodaje, oblikujejo se razne pobude in predlogi civilnih združenj in posameznikov oz. posameznic, ki ministru delijo nasvete, kaj in katere spremembe so nujne, da se šolski sistem ne bo zrušil. Gre predvsem za pavšalne ocene stanja in parcialne predloge sprememb.
Januarja je poteklo 15 let od objave Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki jo je leta 1995 izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport in je pomenila temelje za eno najpomembnejših šolskih reform v Sloveniji. V pripravo tega dokumenta, ki je bil podprt z mednarodnimi primerjavami, so pritegnili širok krog teoretikov s področja pedagogike, psihologije in drugih ved ter strokovnjakov za posamezna vzgojno-izobraževalna področja.
Pobude za spremembe šolskega sistema segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je v sklopu t. i. Šolskega polja oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Slavka Gabra. Z njegovim vodenjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport se začenjajo dejavnosti za uresničevanje šolske reforme od predšolske vzgoje, do visokega šolstva in izobraževanja odraslih.
Z devetletko začeli po temeljitih pripravah
Na podlagi izhodišč Bele knjige je bil v osnovno šolstvo vpeljan program devetletne osnovne šole. Ni mogoče zanikati, da je bil nov, organizacijsko, strokovno, kadrovsko in finančno izjemno zahteven devetletni program osnovne šole kljub številnim strokovnim in političnim nasprotovanjem uspešno izpeljan. Zasluga za to gre predvsem izredno skrbnemu načrtovanju sprememb, pravočasni pripravi potrebnih zakonskih in podzakonskih aktov, postopni vpeljavi novega programa v posamezne razrede, postopnemu vključevanju šol v nov program na osnovi razpisa ob izpolnjenih kadrovskih in materialnih pogojih, pripravi vodstev šol in izpopolnjevanju strokovnih delavcev za izpeljavo novega programa, oblikovanju podrobnih navodil ter ne nazadnje seznanjanju predstavnikov lokalnih skupnosti in staršev z novostmi devetletke.
Pomemben prispevek pri pripravi novih učnih načrtov (vanjo so zgledno pritegnili učitelje praktike) in pri uspešni vpeljavi novega programa je odigral Zavod RS za šolstvo, ki je šolam ponudil strokovno pomoč v sklopu permanentne spremljave.
Ne gre zanemariti tudi vloge koordinacijske skupine za program devetletne osnovne šole, ki so jo sestavljali strokovnjaki(nje) s področja pedagogike, psihologije, predstavniki Zavoda RS za šolstvo, Republiškega izpitnega centra, predstavniki ravnateljev ter strokovni delavci sektorja za osnovno šolstvo na MŠŠ. Vodil jo je minister dr. Slavko Gaber.
Prav gotovo gre največ zaslug učiteljem in ravnateljem osnovnih šol, ki so se vpeljevanja novih programov lotili resno in odgovorno.
Vzporedno s pripravami za vpeljavo novega programa je bilo veliko pozornosti namenjene tudi urejanju nekaterih nujnih materialnih pogojev. Z velikim prispevkom lokalnih skupnosti in s pomočjo države so bili z gradnjo novih osnovnih šol in z adaptacijami obstoječih zagotovljeni prostorski pogoji za izpeljavo devetletke. V tem času so se tudi dokaj ustrezno uredile plače strokovnih delavcev v šolstvu.
Neogibno pričakovati spremembe
In kaj je poleg zgodnejšega všolanja, zunanje diferenciacije, eksternega preverjanja in izbirnosti – kot najbolj izpostavljenih novosti – še prinesla devetletka? Preberite v ŠR!