Zakaj (ne) potrebujem Facebook(a) in Twitter(ja)

Obdobje družbenih omrežij

Družbena omrežja nas danes spremljajo že na vsakem koraku. Verjetno smo že sami njihovi dejavni uporabniki, morda nam o njih ves čas pripovedujejo prijatelji ob kavi, zelo težko pa prezremo tista, ki nas z obcestnih plakatov in javnih stranišč vabijo k »všečkanju«, tvitanju in drugemu novodobnemu početju. Ne glede na to, da bo vodilno družbeno omrežje Facebook praznovalo desetletnico svojega delovanja, lahko trdimo, da so pravo popularnost družbena omrežja v tujini in pri nas doživela šele v zadnjih nekaj letih. Danes nas poleg objav več kot milijarde uporabnikov Facebooka povsod spremljajo oznake s Twitterja, domači videi, objavljeni na Youtubu, gotovo pa imamo vsi vsaj enega znanca, ki je prek Foursquarea postal župan priljubljenega vaškega bistroja. Trditi, da se s prijatelji namesto na kavi dobivamo le še na Twitterju, bi bilo pretirano, vendar dejstvu, da so družbena omrežja zelo pretresla našo medsebojno komunikacijo, ne moremo pobegniti. Prav tako je skorajda nemogoče trditi, da je zaradi njih danes naše življenje boljše ali slabše, predvsem je to odvisno od nas samih. Ali jih torej znamo uporabiti v koristne namene ali pa smo sčasoma postali njihov hlapec, ki je osebni pogovor zamenjal s tipkovnico na računalniku ali mobilnem telefonu?

Tudi v slovenskih šolah postajajo družbena omrežja vse bolj priljubljena. Tako med dijaki in učenci kot med učitelji in starši. O njih se govori v razredu, na hodnikih, v zbornici in celo za omizji postajajo vse pogostejša tema. Nekateri se nad njimi pritožujejo, spet drugi bi jih vpeljali v pouk, marsikdo pa ima preprosto premalo informacij, da bi se lahko do njih ustrezno opredelil. Ravnatelji in učitelji se sploh v zadnjem času pogosto sprašujejo, ali bi se tudi sami pridružili družbeni karavani. Bi morala šola vzpostaviti lastni profil na omrežju Facebook? Bi moral ravnatelj uporabljati Twitter? Kaj pa uporaba družbenih omrežij pri pouku? Tudi tukaj dokončnih odgovorov, žal, ni, vam pa v nadaljevanju posredujemo nekaj informacij, ki lahko pomagajo pri sprejetju odločitve.

Šola na družbenem omrežju – da ali ne?

Prvi korak, s katerim se boste morali soočiti, je, da se odkrito vprašate, zakaj bi družbena omrežja pravzaprav sploh potrebovali. Če je vaš odgovor »zato, ker jih imajo že vsi«, si boste morali vprašanje ponovno postaviti. …/…/…

Preden se dokončno odločite, da boste skočili v družbene vode, bi vas rad opozoril, da vsa družbena omrežja zahtevajo verjetno več časa, kot si morda sprva predstavljamo. Zavedati se morate, da pri družbenih omrežjih ne gre le za vzpostavitev profila, objavo ene novice na mesec in dveh tvitov na teden. Vse te dejavnosti bodo od vas mesečno zahtevale nek napor, na javno postavljena vprašanja se bo treba v doglednem času javno odzivati, hočeš nočeš boste morali postati del novodobnega »krdela«.

Ne bom vam svetoval, kako lahko družbena omrežja vpletate v pouk, bi vas pa na tem mestu opozoril na nekaj pomembnih stvari, s katerimi se pogosto srečujem v vlogi sodelavca Centra za varnejši internet SAFE-SI (www.safe.si). Ne glede na to, da imajo svoje profile na Facebooku že dojenčki, je predpisana starostna meja za uporabo 13 let. Preprosteje povedano: otroci, mlajši od 13 let, tega priljubljenega omrežja ne bi smeli uporabljati. Prav tako boste gotovo naleteli tudi na kar nekaj staršev, ki bodo nad tem, da morajo njihovi otroci v šoli uporabljati Facebook, naravnost ogorčeni. Verjemite, …/…/.

Torej ste se po tehtnem premisleku odločili, da tudi vi vstopite v nepopisno množico uporabnikov družbenih omrežij? Svetujem vam, da že prav na začetku postavite temeljna pravila, ki se jih boste pri uporabi družbenih omrežij držali. Vaša pravila so lahko zelo obsežna, po moji oceni pa lahko zadostuje že preprost dogovor. Denimo, da se je treba na družbenih omrežjih držati vseh tistih vodil in pravil, ki se jih tudi sicer držite pri svojem delu s spletom. Pri tem je seveda pomembno, da tudi »on-line« ne počnete ničesar, kar bi tudi sicer ne počeli »off-line«.

Zdaj je napočil čas, da se resnično zakopljete v delo. …/…/…. Posamezna družbena omrežja, kot je, denimo, Facebook, se neprestano spreminjajo, zato pri uvajanju svojih sodelavcev ne vlagajte preveč energije v to, kako natančno uporabiti konkretne rešitve. Bistveno je, da jim poskušate razložiti, v čem je razlika med klasično komunikacijo in tisto prek družbenih omrežij. Kaj so pravzaprav vsebine, ki jih bodo uporabniki sprejeli z odprtimi rokami? Kar takoj vam povem, da to vsekakor niso novičke »kopiraj in prilepi«, ki jih sicer objavljate na svojih spletnih straneh.

Predlagam, da se sprva osredotočite na …/…/.

Bodimo konkretni – Facebook in Twitter

Čeprav ste morda zasledili informacije, da se rast omrežja Facebook počasi umirja, je to še vedno najpogosteje uporabljeno in hkrati največje družbeno omrežje tako v svetu kot pri nas. Zelo pomembno je, da za svojo šolo ustvarite »novo stran«. Uporaba »individualnega profila« za potrebe šole bi bila po eni strani nepraktična, hkrati pa tudi ni v skladu s pravili omrežja. Ko boste na predstavitveni strani govorili o svoji šoli, se ogibajte suhoparnemu navajanju dejstev in, če je le mogoče, z vsebino nagovarjajte ljudi. Čim več uporabljajte fotografije, tako za naslovnico kot tudi pozneje ob objavah. Facebookovi uporabniki se po naših izkušnjah namreč zelo dobro odzivajo predvsem na fotografije in videogradivo, manj pa na sama besedila. Sploh pri postavitvi vstopne strani si lahko pomagate s kopicami uporabnega orodja, ki ga boste našli na spletu, vsekakor pa čim bolj izrabite orodje, ki vam ga ponuja že sam Facebook. Denimo tako imenovana …/…/.

Uporaba Twitterja se od Facebooka kar močno razlikuje, saj je namesto na fotografijah pri Twitterju poudarek predvsem na besedilnih sporočilih, ki lahko obsegajo vsega 140 znakov. To kar znatno vpliva na vrsto objavljene informacije in predvsem na način, kako boste to informacijo objavili. Prav tako ne pozabite, da so vsaj trenutno pri nas uporabniki Twitterja …/…/… Če objavam na Twitterju ne boste mogli redno slediti, si lahko nastavite tudi obveščanje, ki vas bo kar po elektronski pošti obvestilo, da na Twitterju nekdo govori prav o vas.

Kaj pa vsebina?

Zdaj je pred vami najtežja naloga. Za družbena omrežja, ki ste jih vzpostavili, bo treba zagotavljati vsebine. Kot smo omenili že v prvem delu besedila, je zelo pomembno, da vi in vaši sodelavci razumete, kaj na družbenem omrežju pravzaprav počnete, saj ima vsako omrežje svoja pravila komuniciranja, ki se jih boste morali držati. To pomeni, …/…/ … Pomembno je, da ne objavljate vsebin le zato, da bi obdržali kontinuiteto. Vsa vsebina, ki jo objavite, naj bo relevantna, sicer bodo vaše objave pri mnogih uporabnikih kar kmalu zašle na »črne liste« in ves vaš trud bo zaman. Zato pozorno spremljajte, kako se uporabniki odzivajo na objave, in jih temu ustrezno prilagajajte.

Morda se vam bo čez kak mesec postavilo vprašanje, ali se je trud, ki ste ga vložili v družbena omrežja, poplačal … /…/.

Varna raba družbenih omrežij oziroma dejanje »on-line« in posledice »off-line«

…/…/… Pogosto kar ne moremo razumeti, da smo odgovorni tudi za svoje objave na spletu. Pred časom smo na omrežju Facebook zasledili objavo skupine osnovnošolcev, ki je grozila s požigom šole. Prepričan sem, da si mladostniki na šolskem dvorišču gotovo ne bi upali nositi transparenta, na katerem bi promovirali požig šole. Lahko mi verjamete, da so nadebudni mladci na koncu za spletno objavo morali prevzeti popolnoma enako odgovornost, kot bi jo, če bi svoje prepričanje izražali s transparenti na šolskem dvorišču. Ampak to je šele vrh ledene gore. Za vse, kar napišete na spletu, boste morali odgovarjati – ob objavah, ki bi bile nezakonite, morda celo na sodišču.

Saj nimam ničesar skrivati

S prihodom družbenih omrežij smo na spletu kar naenkrat začeli objavljati kup informacij, ki tja pač ne sodijo, dostop do njih pa smo omogočili popolnoma vsem, ki bi jih takšne informacije zanimale. Tako na spletu poleg imena in priimka pogosto načrtno ali iz malomarnosti objavimo, kje živimo, kje se nahajamo, svoj datum rojstva, celo svoje verske in politične poglede lahko delimo z vsem svetom. Veliko slik, na katere občasno naletimo, potrjuje, da se mladostniki in odrasli pogosto ne zavedamo, da nas določena objava lahko spremlja vse življenje. …/…/.

Prevare, ribarjenje in virusi

Seveda tudi na družbenih omrežjih niste varni pred različnimi prevaranti, ki na različne načine od vas ali vaših otrok poskušajo izvabiti težko prislužen denar ali zaslužiti na vaš račun kako drugače. Ko boste tako na Facebooku znova naleteli na nagradno igro, ki vam obljublja sodelovanje v žrebanju 100 najnovejših mobilnih aparatov, pred sodelovanjem dobro premislite, če niste morda tarča potegavščine. Če stran nima objavljenih pogojev za sodelovanje v nagradni igri in od vas zahteva »všečkanje« kopice slik in družbenih profilov, ste lahko skoraj prepričani, da gre za prevaro in o obljubljenih mobilnih aparatih gotovo ne bo ne duha ne sluha. Prek družbenih omrežij vas bodo pod pretvezo nagradnih iger morda želeli zvabiti v kak plačljivi SMS-klub, zato postanite še posebno pozorni, če na družbenem omrežju nekdo od vas zahteva vpis vaše mobilne številke. Pozorni bodite na to, da geslo svojega profila na družbenem omrežju vpisujete le v tiste obrazce, ki jih poznate in se nahajajo na ustreznem spletnem naslovu. Če družbeno omrežje ali katera od aplikacij od vas nenadoma zahteva ponoven vpis uporabniškega imena in gesla, …/…/.

Zato je previdna raba in ustrezna zaščita računalnika ob uporabi družbenih omrežij še toliko pomembnejša.

Od nas je odvisno – vse

Zavedati se moramo, da je to, kako varna in koristna bo naša raba družbenih omrežij, odvisno predvsem od nas samih. Pri tem nam lahko s svojimi informacijami priskočijo na pomoč portali projektov, ki spodbujajo varnejšo rabo spleta, denimo portal Centra za varnejši internet SAFE-SI (www.safe.si) ali Arnesov Varni na internetu (www.varninainternetu.si). Le čas si bomo morali vzeti in se ustrezno izobraziti. Če bomo torej poskrbeli za varnost in družbena omrežja uporabljali s pravim namenom in na pravi način, so lahko koristi njihove uporabe za nas izjemno velike. Po drugi strani ni z nami čisto nič narobe, če …/…/.

DOMEN BOŽEGLAV