Ali je stroka res razdeljena?

Kolumna

Sredi lanskega decembra je bilo na seji Državnega zbora ministru za izobraževanje postavljeno poslansko vprašanje, ali so pri nameravanih spremembah v vrtcih glede standardov in normativov upoštevali tudi mnenja pedagogov, sociologov, pediatrov, psihologov. Vprašanje je, seveda, predpostavljalo splošno znano dejstvo, da je kar nekaj strokovnjakov iz omenjenih ved nasprotovalo tem spremembam. Zato je vprašanje mogoče razumeti tudi kot implicitno kritiko ministrstva, češ da pri svoji odločitvi za vpeljavo teh sprememb ni upoštevalo mnenja strokovnjakov. Ministrov odgovor je bil, da je stroka glede napovedanih sprememb razdeljena.

Na prvi pogled se zdi, da je odgovor povsem jasen, v resnici pa na vprašanje sploh ne odgovarja. Vsaj neposredno ne. Posredno je kljub temu mogoče odgovor razumeti kot pritrdilen. Tako ga lahko razumemo na podlagi sledečega sklepanja: stroka je glede uvedbe napovedanih sprememb razdeljena. Če je razdeljena, so te spremembe nujno v skladu z mnenjem enega dela stroke in v nasprotju z mnenjem drugega dela stroke. Torej je ministrstvo je upoštevalo mnenje enega dela stroke. To je tudi vse, kar je lahko storilo, saj mnenj obeh delov stroke nikakor ni moglo upoštevati. Lahko je le izbiralo med nasprotujočima se strokovnima mnenjema. S takim odgovorom je minister tudi zavrnil implicitni očitek, da napovedane spremembe ne upoštevajo mnenja stroke.

Toda to drži le, če je stroka res razdeljena. Če ni, je odgovor čisto zavajanje. /…/ Ni namreč vseeno, ali je denimo razdeljena približno na pol ali pa v razmerju sto proti ena. Samo število strokovnjakov, ki so za ali proti, sicer še ne zagotavlja, kdo ima v sporu prav. Včasih ima namreč manjšina ali posameznik lahko prav, četudi večina meni drugače. Zato ni odločilno število tistih, ki so za ali proti, temveč moč njihovih argumentov. Kajti o resnici ali pravilnosti nečesa ni mogoče odločiti z glasovanjem. /…/

V tem primeru žal ne vemo, kdo sploh zagovarja nameravane spremembe v vrtcih. Katera stroka ali stroke so to? Jih znotraj neke stroke zagovarja večina ali le manjšina? Kdo – z imeni in priimki – so tisti strokovnjaki, ki te spremembe zagovarjajo ali so jih morda celo predlagali? Kakšne argumente so pri tem navedli? Brez jasnih odgovorov na ta vprašanja namreč ne moremo vedeti, ali je stroka res razdeljena. Za zdaj vemo le, ali natančneje rečeno, vsaj meni je znano zgolj to, da nekateri strokovnjaki tem spremembam nasprotujejo. To vem, ker so to javno povedali. Ne vem pa, …/…/

Prepričan sem tudi, da je v podobnem položaju nevednosti še marsikdo. Verjetno nas je takih kar večina. A vzrok naše nevednosti je mogoče hitro odpraviti. Dovolj je že, da ministrstvo objavi imena teh strokovnjakov ali pa da ti strokovnjaki sami začnejo javno predstavljati svoja stališča in argumente. Pa ne zato, da bi s tem potešili našo radovednost, pač pa zato, ker je to po mojem mnenju celo njihova poklicna in moralna dolžnost. Stroka namreč ni nekakšna obskurna sekta ali loža, katere člani so zavezani tajnemu delovanju. Prav nasprotno, zavezani so javnemu delovanju. Še posebno je to potrebno takrat, ko gre za stvari, ki so – tako kot je tudi v tem primeru – širšega družbenega pomena in razburjajo tako strokovnjake kot starše.

Zato upam, da se javna polemika ne bo nadaljevala le kot polemika v kraljestvu politike ali med politiko in stroko, temveč predvsem kot polemika znotraj stroke ali strok. /…/ Najbolj očitno napako sklicevanja na avtoriteto strokovnjakov namreč zagrešimo, če damo kredibilnost strokovnjakovi sodbi, ki presega meje njegovega specifičnega strokovnega področja, na katerem ga lahko na podlagi njegove izobrazbe, specializacije, objavljenih del itd. upravičeno štejemo za strokovnjaka. Zato do takrat, dokler ne vemo, kdo od tistih, katerih mnenje je ministrstvo upoštevalo kot strokovno mnenje pri svoji odločitvi glede nameravanih sprememb v vrtcih, je res strokovnjak, ne moremo vedeti, ali je stroka glede teh sprememb res razdeljena.

ZDENKO KODELJA