Pionirski koraki

40 let pouka računalništva

Izteka se štirideset let, odkar smo zasnovali in začeli uresničevati več inovacijskih projektov posodabljanja predmetnikov ter učnih načrtov gimnazij in strokovnih šol, med drugimi tudi vpeljevanje pouka računalništva. Zavod SRS za šolstvo je začel s pripravami za pouk računalništva po prvi mednarodni konferenci v Amsterdamu leta 1969 o uvajanju računalništva v izobraževanje. Iz Slovenije sem se je udeležil kot zastopnik tedanjega republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Konferenca je sprejela priporočilo evropskim državam, naj se organizirajo in vpeljejo v srednje šolstvo računalništvo kot učni predmet.

V Zavodu SRS za šolstvo smo leta 1970 – prvi v nekdanji Jugoslaviji – organizirali posebno strokovno službo za računalništvo. Vodil jo je pedagoški svetovalec (žal že pokojni) Branko Roblek, dotlej profesor matematike na škofjeloški gimnaziji. Povezoval je ustvarjalno skupino: raziskovalce z Inštituta Jožef Stefan, profesorje matematike iz srednjih šol in pedagoške svetovalce za to področje v regionalnih organizacijskih enotah zavoda, ki so po lastnem nagibu že preučevali računalništvo kot možni učni predmet. Tretja skupina sodelavcev so bili računalniški strokovnjaki iz gospodarstva. Ti so že imeli izkušnje z uporabo računalniške opreme v podjetjih, preučevalcem računalništva iz šol pa so omogočali, da so pri njih preskušali in preučevali reševanje problemov z računalnikom.

Nadur nihče ni prešteval

Izobraževalna skupnost Slovenije je zagotovila – glede na tedanje možnosti – ustrezno financiranje projekta. Izvajalci projektnih nalog tedaj niso obračunavali kakršnih koli nadur. To dodatno delo so ne glede na čas z vnemo in interesom opravljali poleg svojih rednih delovnih obveznosti, ker so se pač pojavljali problemi in nepričakovane ovire, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, saj se pač zmeraj pojavljajo ob uvajanju novih zamisli. To je bilo obdobje testnega nastajanja in oblikovanja učnega načrta računalništva za srednje šole ter prvega tovrstnega učbenika. Projekt in njegovo etapno izpeljavo je skupaj z drugimi inovacijskimi projekti predlagal Zavod SRS za šolstvo, sprejel pa ga je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in ga tudi sproti spremljal.

Leta 1971 je Zavod SRS šolstvo začel s preskusnim poukom računalništva v četrtini štiriletnih srednjih šol, zvečine v gimnazijah. Najpomembnejši vsebinski delež sta prispevala tedanja raziskovalca na Inštitutu Jožef Stefan (zdaj akademik) dr. Ivan Bratko in dr. Vladislav Rajkovič, redna profesorja na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Napisala sta učno knjigo za pouk računalništva v srednjih šolah, prvo v Srednji in Jugovzhodni Evropi.

Celo pred Nemci

Poročilo Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije na sedežu EU v Bruslju za leto 2000/01 navaja, da je Slovenija začela vpeljevati pouk računalništva v srednjih šolah že leta 1974, celo pred Zvezno republiko Nemčijo – ta je uvajanje zastavila šele v poznih sedemdesetih letih (Basic Indicators on the incorporation of ICT into European Education Systems, Facts and figures, Eurydice 2001, str. 17, Brussels).

Leta 1975 je računalniški pouk potekal že v polovici štiriletnih srednjih šol. Opravljena je bila prva evalvacija, poročilo o njej pa so predstavili (avtorji Bratko, Rajkovič, Roblek) na konferenci IFIP Computer in Education leta 1975 na Nizozemskem.

Učbenik za računalništvo profesorjev Bratka in Rajkoviča je bil dopolnjen in ponatisnjen še trikrat: v letih 1978, 1983 in 1989.

To so bili pred štiridesetimi leti pionirski koraki računalniškega izobraževanja v slovenskih srednjih šolah. Računalništvo je bilo eno prednostnih področij inovacij v programski strukturi srednjih šol, kjer so tedaj zvečine postopno uredili in opremili tudi specializirane učilnice. Te so z računalniško opremo marsikje pozneje organizirali tudi v osnovnih šolah, kar je bilo razumljivo ob naraščajoči družinski uporabi računalnikov pri nas. Tako naše šolstvo ni zaostajalo pri razvijanju računalniške kulture v Sloveniji.

Odpiranje v svet

Računalniško izobraževanje je tedaj pomenilo odpiranje v svet. Bilo je ena od podlag za razmeroma normalno vpeljavo informacijske in komunikacijske tehnologije v Sloveniji.

Upam, da je o tem ohranjenega in urejenega še kaj izvirnega arhivskega gradiva v za to pristojnih državnih ustanovah. Žal je v zadnjih dvajsetih letih končalo na odpadu v papirnici Vevče marsikaj, kar priča o dosežkih slovenskega šolstva. Vzgojno-izobraževalna dejavnost se ni končala leta 1941 in znova nadaljevala pred dvema desetletjema. Podatki o naših prizadevanjih in uspehih na tem področju so med drugimi na voljo v pariških arhivih Unesca in OECD.

BORIS LIPUŽIČ