Na preskušnji

Vzgojni načrti šol

Nova razširjena zasnova razmišljanja o vzgoji v osnovni šoli za enaindvajseto stoletje bi morala vsakemu posamezniku omogočati, da odkrije, predrami in obogati svojo ustvarjalnost, spravi na dan zaklad, ki se skriva v vsakem izmed nas. Tako na izobraževanje ne bi več smeli gledati le kot na sredstvo, temveč bi izobraževanje postalo globlje: kot razvoj celovite osebnosti, ki se v vseh svojih razsežnostih uči biti … »Vzgoja in izobraževanje morata omogočiti vsakemu človeku, da sam rešuje svoje probleme, oblikuje svoje odločitve in nosi svoje odgovornosti.« (Delors,1996).

Iz tega so se izkristalizirali štirje stebri izobraževanja:

Učiti se, da bi vedeli (razvoj vedenja, ustvarjalnega, kritičnega, samostojnega, izvirnega mišljenja).

Učiti se, da bi znali delati (povezanost z znanjem, potrebnim za ustvarjanje materialnih dobrin).

Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim (sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma, narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje).

Učiti se, da bi znali biti in živeti s seboj (sprejemati sebe in skrbeti zase tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme).

Vzgojne načrte (VN) so šole oblikovale zato, da bi uresničevali predvsem zadnja dva stebra izobraževanja. Pri tem so morale upoštevati nekatere zakonodajne vire. To so Konvencija o otrokovih pravicah (OZN, sprejela Generalna skupščina, 1989), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (izdalo MŠŠ, 1995), Izhodišča kurikularne prenove (pripravil NKS, 1997), ZOFVI 2. člen (cilji vzgoje in izobraževanja), ZOsn: 2. člen (cilji OŠ).

VN je del Letnega delovnega načrta šole (LDN). VN šole temelji na ciljih osnovne šole, oblikujejo ga delavci šole v sodelovanju s starši in učenci, VN obsega vzgojna načela, vzajemno sodelovalni odnos s starši, vzgojne dejavnosti (proaktivne dejavnosti in svetovanje ter usmerjanje učencev), vzgojne postopke, vzgojne ukrepe.

Kako naj bi nastajal, da bi obrodil sadove

To je zelo zahtevna naloga, za katero šole potrebujejo zelo dobro izdelan rokovnik izpeljave posameznih dejavnosti, da lahko v delo zares pritegnejo vse že omenjene akterje. Navedla bom le enega od zgledov dobre prakse, ki sem ga vodila sama.

Ena od prvih in zelo pomembnih nalog je bilo izobraževanje strokovnih delavcev. Pri tem so nam bili v pomoč strokovni delavci ZRSŠ OE Maribor, predvsem mag. V. Bevc, predstojnica, mag. M. Gomboc in šolska svetovalna služba. Brez izobraževanja se strokovni delavci ne bi mogli lotiti osnovnega načrtovanja (in tudi se ne bi znali). Ne da ne bi mnogih stvari že vedeli in jih izvajali, le ponovno je bilo treba priklicati v spomin izrazje s področja psihologije (fizično, psiho-socialno, duhovno), didaktike, metodike itd. in tudi poseči po literaturi, ki opredeljuje proaktivne (preventivne) vzgojne dejavnosti in restitucijo (povračilo škode). Ta vedenja in spoznanja je bilo treba primerno prenesti na različno stare učence, da so tudi oni lahko bili dejavni pri načrtovanju VN. Tudi pri tem nam je pomagal mag. M. Gomboc. Hkrati je potekalo izobraževanje za starše. (Pomoč pri izpeljavi so nam tudi tu ponudili mag. M. Gomboc; šolska svetovalna služba in strokovni delavci sami.) Sledile so delavnice, spet na vseh ravneh, na katerih smo z vprašalniki pridobivali osnovne podatke o vzgojnih načelih, vrednotah, proaktivnih dejavnostih, o svetovanju, usmerjanju in restituciji. Šolska svetovalna služba in ravnateljica so se lotili obdelave podatkov in njihove interpretacije. In krog se je znova zavrtel, da so vsi udeleženci dobili povratno informacijo, obenem pa ponovno priložnost, da kakšno stvar še dorečejo in na novo oblikujejo. Delovna skupina je ob pomoči psihologinje, pedagoginje in ravnateljice oblikovala dokument v končno verzijo, ki so jo še enkrat obravnavali strokovni delavci, Svet staršev in Svet šole. Slednji je dokument tudi sprejel … Več v ŠR!