Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2015
Tako slikanje kot pedagoško delo je zanjo velik izziv. Ko nekaj nastane, še posebno če je to dobro, jo zadovoljstvo ob tem notranje izpolni in je navdih za naprej. Znova in znova.
Na svoji umetniški poti je ustvarila precej različnih ciklov in zmeraj na novo ugotavlja, da je pot slikarstva nepredvidljiva, čeprav vedno izhaja predvsem tudi iz svojih izkušenj. Pri njej se tehnika in koncept nastajanja slik razvijata in spreminjata postopno. – Tako je pri njej, Tanji Špenko, akademski slikarki in grafičarki, likovni pedagoginji s Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (več na strani 8). Tokrat objavljamo nekaj njenih del, ustvarjenih v akrilni tehniki, nekatera so na papirju, druga na platnu. Prepustite se jim, naj vas popeljejo … prepustimo se …
Oporoka
Uvodnik
Pri Slovenskem knjižnem zavodu Ljubljana je leta 1947 izšla knjiga Augusta Rodina Umetnost. Razgovore z mojstrom je napisal Paul Gsell. Gre za eno najdragocenejših knjig, saj veliki umetnik v njej odstira pogled v eno pomembnih področij človeške ustvarjalnosti in zelo preprosto razlaga poglavitne probleme kiparstva. A v knjigi gre še za veliko več, saj mojster opozori na resnost in odgovornost (umetnikovega) poklica, poudarja, kako pomembno je vztrajno, vestno, neutrudno delati, se v svoje delo poglabljati in ga izpopolnjevati.
Z vami tokrat delimo besede, ki jih je namenil mladim – pod naslovom Oporoka jih je napisal pred več kot sto leti, leta 1912, in so tudi uvod v omenjeno dragoceno knjigo, še zdaleč ne namenjeno le bodočim kiparjem, kje pa; nam je že dolgo v navdih … Torej, besedo ima Auguste Rodin.
»Klik za več!«
Dobrodelnost kot profitabilna industrija
Rutarjeve lekcije
Ljudje zelo radi slišijo za dobrodelnost, saj to pomeni, da nekaj dobijo, ne da bi jim bilo treba kaj dati; Freud je vse življenje poudarjal pomen psihične ekonomije ljudi. Danes se zdi, da je dobrodelnost dobesedno povsod. Ljudje imajo kajpak radi dobrodelne ljudi, ki dajejo denar ubogim in denarja potrebnim. Iluzije je zlahka mogoče vzdrževati pri življenju, saj so tako sladke: tam zunaj so dobri ljudje, ki dajejo nekaj zastonj. Toda resnica je bistveno drugačna. V kapitalizmu namreč ne obstaja zastonj kosilo. Še več: obstajajo močni, zelo močni interesi tistih, ki domnevno dajejo. V resnici namreč jemljejo ... Lekcijo podaja Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Blišč in beda
Odvisnost od mobilnega telefona
Odvisnost od mobilnega telefona je kompleksen pojav. Na podlagi opravljenih številnih študij po vsem svetu o zapletenosti pojava odvisnosti od mobilnega telefona – na Kitajskem so ga poimenovali »keichu« – so ugotovili, da ta težava doleti predvsem mlajše uporabnike. Vsakodnevna splošna raba tega predmeta pogosto zamegli, kje je meja med normalnim in odklonilnim vedenjem. Zato je pomembno usmeriti pozornost na kvantiteto in kakovost odnosa do mobilnega telefona. Z vidika kvantitete se na splošno govori o »cellularomaniji«, ko se posameznik več kot 30 minut ukvarja z mobilnim telefonom in ima vsaj 300 kontaktov s klici in sms sporočili. Dejana Benčič, profesorica razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Koper, je za objavo v Šolskih razgledih prevedla iz italijanščine strokovni članek psihologinje, dr. Monice Monaco, o zasvojenosti mladih s telefonom.
»Klik za več!«
Normalnost neenakosti kot realnost
Naš komentar
Argumenti za poglabljanje neenakosti so argumenti moči, argumenti za krepitev enakosti so argumenti nemoči. To se izraža tudi v znanstvenem raziskovanju na področju skoraj vsega družboslovja in humanistike, za katera v neoliberalizmu »zmanjkuje denarja«. Ker pa so tudi v znanstveni srenji mnogi aktivni zagovorniki ali pasivni sprejemalci neoliberalnih dogem, se prek mehanizmov recenzij (peer reviews) in samonanašajočih se »kriterijev« vse bolj zmanjšujejo deleži proizvodnje kritičnega in domnevno nepotrebnega znanja ter vednosti, kopiči pa se vse več za instrumentalizacijo in manipulacijo primernih kvantitativnih matematiziranih »dejstev«, podatkov in statističnih iluzij. Raziskovalci so tako vse bolj prisiljeni usmerjati svoje kapacitete v neoliberalno »inovativnost« in oblikovati svoje raziskave v utilitarnem jeziku, ki ga razumejo »naročniki« … Kritično izpod peresa Darka Štrajna.
»Klik za več!«
Strah pred izgubo
Razmišljanje
Marko se je leta dolgo iz šole vračal v domače »bolnišnično« okolje. Mama je bila neozdravljivo bolna, z očetom sta skrbela zanjo, a sta jo kljub trudu izgubila. Ostala sta sama. Zgodilo se je tisto, česar se je deček najbolj bal. Nikoli ni bil več tak, kot prej. Izkušnja je prehudo zarezala v mlado ranljivo dušo …
Takih zgodb je, žal, veliko. Otroci puščajo svoje otroštvo na robu nekega lepšega sveta, ki naj bi jim bil namenjen, in se vse prehitro podajo na pot odraslosti. Ob tem so izpostavljeni normam življenja in šolskih zahtev, ki jih v za njih tako hudih časih težko premagujejo ... Marijana Eri Birk.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Predstavljamo prejemnike nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2015! *** Na neki šoli so izjavili, da bi v vsakdanjem sporazumevanju slovenščino z lahkoto zamenjali z angleščino, če bi pri nas sprejeli tak zakon. Ali naš književni pouk potrebuje spremembe? *** »Svetovno gospodarstvo te nič več ne plačuje za to, kar znaš, kajti Google zna vse. Svetovno gospodarstvo te plačuje za to, kar lahko narediš s tistim, kar znaš,« pravi Andreas Schleicher, direktor za izobraževanje in spretnosti ter posebni svetovalec generalnega sekretarja OECD-ja za izobraževalno politiko. O ocenjevanju in o tem, čemu je namenjeno. Mati vseh preverjanj. *** Zase sem na neki točki ugotovila, da za osvajanje znanja nujno potrebujem prakso. Da moram kaj delati z rokami in da moram oni Konfucijev »naredim–razumem« preveriti v živo. Tudi iz tega razloga sem pred dvema letoma parim ljudem predlagala, če bi morda ustanovili lastno založbo. Tako Anja Golob v listu iz dnevnika. *** Dopustiti moramo možnost: kdor hoče ostati zvest samemu sebi, ne more biti vedno zvest drugim. Spoznanje je boleče, a obenem osvobajajoče. Darovom minevanja na rob. *** Po Baltiku, tokrat od Travemündeja do Helsinkov.
Na kakovost ob vsem drugem močno vplivajo človeška toplina, vedrina duha, raziskovalna svoboda, piše med drugim novi direktor Šole za ravnatelje, ko razmišlja o vodenju v izobraževanju. Ste vedeli, da ima šestletni otrok enako učno obveznost kot učitelj? O v Beli knjigi napovedani razbremenitvi pa ne duha ne sluha. Zanima nas, kje in pri čem še lahko varčujemo. Sprehajamo se med kopico novih knjig, pišemo o dobrih izkušnjah tistih, ki se jim je v razredu pridružil – kdo? Pes v šoli. Pišemo o skrbi za telefon in odgovarjamo bralki, je dobila sms sporočilo, to pa ji je očitno blokiralo telefon, saj ji je veliko funkcij nehalo delovati. Še Barbari v spomin in o življenju dveh obrazov. Seveda so tudi tokrat z nami in vami čečkalčki, športni pogled in vse druge stalne rubrike …
Pozor!
Ekipa Evropskega leta za razvoj 2015, Ministrstvo za zunanje zadeve: 70. obletnica delovanja Organizacije združenih narodov.
Kje je doma inovativno podjetništvo?
