Vsebina časnika Šolski razgledi številka 14/2015
Borut Peršolja, geograf, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje. Nekje drugje sem o sebi zapisal: hodim, pomagam, pišem, zardevam. In to drži še vedno. Z objavami se želim prepričati, da nisem sam. Sem gospodar neizgovorjene besede, medtem ko je zapisana beseda moj gospodar. In: nikoli nisem hotel preveč in nikoli nisem hotel premalo ...
To beremo na uvodni strani bloga, ki ga prekaljeni planinec in gornik piše že nekaj časa (http://borut.blog.siol.net/o/); prav o njegovem zadnjem stavku razmišljamo. Prava mera. Vedeti, koliko. Vedeti, kdaj. Vedeti, kje se ustaviti … Zmeraj in povsod je to pomembno – še posebno v hribih in gorah, ki nas v prihajajočih tednih še posebno vabijo, da jih obiščemo. Tja vas vabimo tudi mi, skupaj z Borutom Peršoljo in njegovimi posnetki …
Trojanski konj
Uvodnik
Ko na srednjih in osnovnih šolah izvajamo delavnice Urice medkulturnega dialoga, med udeleženimi opravimo tudi kratek test sprejemanja različnosti. Praksa kaže, da večina otrok in mladih pasivno sprejema različnost, sledijo pa tisti, ki jo sprejemajo aktivno. Toda med izvajanjem se večkrat pokaže bolj realistično stanje. Denimo, ko je kot gostja v razred vstopila romska aktivistka in sta dijaka predse, »v bran«, potegnila šolsko mizo. To je bil njun prvi stik z nekom iz romske skupnosti. Ali pa ko je skupina mladih po tem, ko smo se z aktivistom skupnosti LGBT po izpeljani delavnici pogovarjali na šolskem stopnišču, aktivista zaničljivo obkladala – s pedrom … Uvodno razmišljanje izpod peresa Karmen Kukovič, aktivistke za človekove pravice.
»Klik za več!«
Kako nam kradejo slovenski jezik
Materinščina
Čeprav je zgodovina učiteljica življenja, se od nje le redki tudi v resnici kaj naučijo. Slovenski jezik ni danes nič manj ogrožen, kot je bil v preteklosti, ko so nam želeli vsiliti nemščino, na delu današnjega slovenskega ozemlja pa italijanščino in madžarščino. Vendar pa obstaja bistvena razlika med nasiljem, ki se je v preteklosti dogajalo nad jezikom, in tistim, ki se dogaja danes. Nekdaj so grožnje prihajale neposredno in odkrito, in sicer s prepovedjo rabe slovenskega jezika v šolah, cerkvi in celo v družinah. Danes se pritisk na jezik dogaja bolj prefinjeno in tako prikrito, da ga le redki opazimo. Tako slišimo mlade, ki rečejo, da se lažje izražajo v angleščini kot v slovenščini, glasbenike, ki pravijo, da je angleščina spevnejši jezik in da se pesem lepše sliši v angleščini … Kritični zapis Majde M. Lesjak.
»Klik za več!«
Za šolo s smislom
Moralizirati je lahko, misliti veliko težje
Z govorjenjem o vrednotah, sklicevanjem nanje in z moralističnim zgražanjem ne bomo nikogar spremenili in ničesar rešili. A rešitve, seveda obstajajo. Dolgoročne. Eno najpomembnejših vsebuje drugačna vzgoja v šolah! Kljub prevladovanju socialnih vlog in pričakovanjem okolja nas to ne odvezuje osebne odgovornosti za naše vedenje in ravnanje. »Vzgoja otrok in mladine v smislu osebne avtonomnosti in empatije bi največ pripomogla k 'vrednemu' obnašanju posameznikov, mnogo bolj kot besedno opominjanje, pridiganje in podobni vzgojni prijemi, katerih posledica so hinavsko obnašanje, dvojna osebnost in ločitev vedenja od vrednot,« je zapisal dr. Vid Pečjak. In to podpisujem ustanoviteljica gibanja Kakšno šolo hočemo. Piše Manca Košir.
»Klik za več!«
Javna pedagogika neoliberalizma
Rutarjeve lekcije
Kultura prostih trgov in kultura hlapcev se v teh krajih dopolnjujeta na skoraj neverjeten način, ki je zelo aktualen in izrazit v šolskem polju.
Kapitalizem namreč terja deregulacijo, privatizacijo, ideologijo svobodnih trgov in kar je še takih lepo zvenečih izrazov, ki uničujejo socialno državo, medtem ko kultura hlapcev terja nadzorovanje in birokracijo, veliko birokracije, kar zelo dobro čutijo na svoji koži učitelji.
Učitelj je kajpak pomemben, zato ga je treba strogo nadzorovati, da ne bi mladih zapeljal. To so, denimo, očitali Sokratu, ki je bil gotovo izvrsten učitelj, a je prav zato končal v zaporu.
Z birokracijo se učiteljem odvzema družbeno in politično odgovornost za delo, obenem pa se jih strogo nadzoruje. Tako Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Moč izobraževanja in Unesco. Obstaja organizacija, v kateri ne gre le za prestiž in premoč, pač pa za moč, ki jo vsak posameznik pridobi z izobraževanjem. *** Verjetno ni prav, da nekdo blesti in si nabira točke zaradi kemičnih substanc, ki spodbujajo njegove možganske centre. Ali obstaja tudi učni doping? *** Od črke do črke. Kdor bere, razume delovanje sveta, razume, kaj je prav in kaj narobe. *** Želim si, da bi vsak otrok lahko imel doma vsaj majhno knjižnico. Želja, izpod peresa odgovorne urednice Cicibana. List iz dnevnika. *** Jezik je edino, kar ostane tistemu, ki je brez domovine. Ta pregovor Huga von Hofmannsthala je bil premislek, po katerem smo se odločali, kam na strokovno ekskurzijo; podali smo se v Rezijo. *** Beseda je o zgodnjem učenju angleščine: s skupnimi močmi poskrbimo, da otroci ne bodo dobili občutka, da je zgodnje učenje tujega jezika zanje breme. Dobrodošlo. *** Zanimiva pot za spodbujanje bralne pismenosti – Starejši berejo mlajšim. *** V rubriki Uglašeno se tokrat sprehajamo med verzi in se jim predajamo. Dež v gugalnici. *** Zlasti starejše generacije športnih pedagogov bi morale vedeti, kako so bile pri študiju prikrajšane, beremo med drugim v Športnem pogledu. Filozofija športa.
Poročamo s strokovnega obiska in usposabljanja z Norveške, in sicer o inkluziji kot temelju šolske kulture, in tudi o vtisih iz Italije, kjer so mladi pridobivali izkušnje s področja neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v sklopu mladinskega dela in še veliko več. Na urniku prvošolcev se je kot neobvezni izbirni predmet letos prvič znašel tudi tuji jezik; več kot podvojilo se je tudi število šol, na katerih se bodo tujega jezika učili drugošolci. Kako je pri vas? O tem v naši minianketi zanima nas. Veliko prostora in besed namenjamo novim knjigam, tudi prav posebnim, denimo, Zilščə pušəlč. In, seveda, poskrbeli smo, da se boste z nami tudi nasmejali …
Pozor!
Iztekel se je projekt Obnovljivi viri energije v primorskih občinah in tudi sodelujoče šole so veliko pridobile. O tem v posebni prilogi.
Največja svetovna učna ura bo od 28. septembra do 4. oktobra letos potekala po vsem svetu.
Kaj je novega v NLB centru inovativnega podjetništva? Zanimive in koristne delavnice za pedagoške delavce!
