Vsebina časnika Šolski razgledi številka 8/2015

Pomlad kar kliče k dejavnosti, ustvarjanju in uresničevanju zamisli, ki že dolgo tlijo v nas ali pa se prav ta čas pospešeno porajajo. Tudi dogajanje na šolah v spomladanskih mesecih še posebno zaživi. Tako, denimo, je svojevrstno pomladno prebujenje v teh dneh zaznati tudi na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, kjer je na posebni razstavi na ogled njihova bogata likovna ustvarjalnost. Mentorica mladih, akademska slikarka Tanja Špenko, poudarja, da posebno izstopajo dela treh mladih likovnih ustvarjalcev, in sicer Tjaše Molek, Hane Kužnar in Janeza Škrleca. Vsi ti so dijaki prvega letnika splošne gimnazije, skupna pa jim je izredna želja in potreba po likovnem ustvarjanju in napredovanju v likovni oblikotvornosti, saj se likovno izražajo neprekinjeno že od predšolskega obdobja. Predana mentorica še dodaja, da na razstavi predstavljajo tudi nekaj različnih likovno problemskih tem iz rednega likovnega pouka. Kdo ve, kaj vas bo pritegnilo bolj – s svinčnikom ustvarjene risbe z upodobljenimi deli človeškega telesa, morda abstraktne skulpture iz siporeksa, postavljene v naravi kot instalacije, dadaistični kolaži, z voščenkami naslikane abstraktne slikarske kompozicije, iz valovite lepenke oblikovane fantazijske stavbe … Skratka, še teden dni ste toplo vabljeni v galerijo PeF (Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana), da občutite živi dih likovnega ustvarjanja tamkajšnjih dijakov, med katerimi je veliko likovno izjemno občutljivih. Nekaj njihovih stvaritev delimo z vami tudi v teh Šolskih razgledih

Nove vloge

Uvodnik

Letos smo se pri organizaciji srečanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov zavestno odločili, da jezikolomnega izraza deinstitucionalizacija, ki nagovarja na drugačnost institucij, ne bomo uporabljali, pač pa bomo odločno govorili o novi vlogi in o novih vlogah. Ničesar ne želimo ukinjati in zapisati, a nujno je, da že obstoječe in tradicionalne vloge naših ustanov prevrednotimo.

Ob tem si postavljam še kar nekaj vprašanj. Ali lahko proces iskanja in spreminjanja vloge institucij razumemo kot enoznačni pojem? Ali ga lahko razumemo kot nosilca celotne prenove vzgoje in izobraževanja ter družbene skrbi? Piše Marko Strle.

»Klik za več!«

Solidarnost

Je v viziji prihodnosti slovenske šole ali je ni?

Kakšen čas pravzaprav živimo? Vsem nam je znano, da je ta čas poln hitenja, čas, ki ni naklonjen posvečanju sebi in drugim. Velikokrat se sami zalotimo, kako hrepenimo po tem, da bi lahko imeli več dragocenega časa zase in za drugega. V tem pomanjkanju časa za drugega živijo tudi naši otroci, ki jih učitelji in starši sprejemamo v svoja okolja.

Zato tudi pogosto potožimo, kako drugače bi morali naše otroke naučiti doživljati čas, kako drugače bi se morali znati ustavljati ob ljudeh in jih tudi naučiti doživljati čas za druge in tudi zase. Toda mlin krute naglice melje neizprosno in lovimo trenutke, ki jih vendarle podoživimo občasno tudi globlje, osebno in so zelo dragoceni. In nato spet hitimo … Razmišlja Karmen Bizjak Merzel.

»Klik za več!«

Kaj vidimo v Pisinem ogledalu

Naš komentar

si šola ne more lastiti vseh zaslug za dobre dosežke svojih učencev, vendar tudi ne more biti edini krivec za njihove slabe dosežke. Zato so posplošene sodbe o (ne)kakovosti šolstva v posameznih državah, ki so oblikovane le na osnovi mesta, ki ga države zavzemajo na lestvici doseženih rezultatov raziskav PISA, zgrešene. Napačne so tudi zato, ker po eni strani sploh ne vemo, koliko izkazanega znanja so otroci v posameznih državah pridobili zunaj šole, po drugi strani pa se običajno spregleda še ena pomembna razlika med državami: v mnogih državah pridobijo otroci večino znanja, ki ga skuša ugotoviti raziskava, v šoli (javni ali zasebni), v nekaterih drugih državah pa skoraj zagotovo ne, saj tam otroci, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi, pogosto obiskujejo poleg javne šole tudi zasebne (večinoma ob popoldnevih po končanem pouku v javni šoli) ali pa imajo vse šolsko leto še dodatne individualne inštrukcije. Zdenko Kodelja.

»Klik za več!«

S plesom prežeto življenje

Moja pot

Kako je biti Fulbrightova štipendistka v Atlanti, ni tako lahko opisati. Veliko dela in poprejšnjih priprav, tukaj pa nova poznanstva, spoznavanje novih plesnih tehnik in metod dela. Vse se je odvijalo hitro in intenzivno, kratkih šest mesecev, ki pa pomenijo šele začetek sodelovanja in izmenjav z ameriškimi kolegi in plesalci.

V Madridu, kjer živim, se že nekaj let ukvarjam z inkluzivnim plesom. Mogoče nova beseda, vendar že uveljavljena v praksi in na plesnih tleh. To ni plesna terapija, na mojih treningih plesalci trdo delajo in se veliko potijo, preveč, da bi o tem govorili kot o terapiji ali meditaciji. Zanima me ples kot umetnost in ne kot del terapevtskega dela. Čeprav sem doštudirala andragogiko, nisem nikoli nehala biti plesalka in pozneje plesna učiteljica. Učim in plešem z osebami z invalidnostjo, s posebnimi potrebami in z vsemi, ki jih to zanima. Izkušnja naše andragoginje Monike Požek, ki živi v Madridu, a je zadnje mesece preživela v ZDA, v Atlanti.

»Klik za več!«

Paradoks časa v kapitalizmu

Rutarjeve lekcije

Tokratno lekcijo začenjam s preprostim navedkom iz Aristotelove Poetike: Poet kreira fikcije. Na prvi pogled ni videti, kaj bi imel lahko navedek skupnega z naslovom tokratne lekcije, toda vzeti si moramo čas in bodo zadeve postale zelo jasne. Torej je že na začetku potrebna odločitev, o kateri nameravam pisati; če nimam časa, se ne bom odločil, da bi bral nadaljevanje in se iz lekcije česa naučil. Trditev lahko posplošim: če nimam časa, se v glavnem nikoli ničesar ne naučim. Zlasti za učitelja in vzgojitelja je zato katastrofa, če verjameta, da nimata časa … Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Z bolečino nad bolečino

Strokovnjakinja odgovarja

Pred nekaj časa se je začel moj otrok tepsti po glavi in gristi po rokah. To počne, kadar je jezen ali slabe volje ali ko mu kaj prepovem. Včasih se udari kar iznenada, tudi ko se imamo lepo, denimo na izletu ali v živalskem vrtu. Ko to počne, mu rečem, naj tega ne dela, ker ga bo bolelo. A ne deluje. Včasih se mi zdi, da hoče s tem dejanjem pritegniti nase pozornost ali pa da je to njegov znak protesta proti prepovedim. Ne vem več, kaj storiti. Sprašujem se, ali pravilno ravnam. Bi morda morala zadevo ignorirati in počakati, da mine sama od sebe? Preberite, kaj odgovarja Tereza Žerdin.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Leto Maksa Fabianija. Murva še raste. Kje, katera murva? * Zaslužkarji, goljufija z diplomo. Mladim dajejo tisti, ki bi jim morali biti zgled, zelo slabo popotnico. Kaj sledi? * Moram ti napisati, da moja spoštovana in draga kolegica ddr. Mira Delavec Touhami, ki sicer poučuje slovenščino v Nemčiji, upanje in vero v človeštvo živi vsak dan – kot samostojna prostovoljka, ki po svojih močeh pomaga Tuaregom na jugu Alžirije. Rut piše Tanji in vsem nam, torej tudi tokrat del njune pisane tapiserije. Hči puščave in njeno upanje ter vera v človeštvo. * Niso nadležni le komarji. Med brskanjem po spletu se mi ves čas prikazujejo oglasi. Kaj storiti? * Na potovanju po Romuniji ne moreš mimo mitov in legend o transilvanskih vampirjih. * V tretjem letniku programa ekonomski tehnik, v modulu Poslovanje podjetij (učno podjetje), dijaki praktično uporabijo znanje o ustanovitvi podjetja, načrtujejo, organizirajo in vodijo delovne postopke v zvezi s poslovanjem podjetja. IKT je motor vsega.

Kdo so letošnji prejemniki Gerbičevih nagrad in priznanj? Vabimo vas na ples in skupaj z Danijelom Mišonom, plesnim učiteljem, ugotavljamo, da so mladi plesalci manj spretni od generacij izpred let, njihovi koraki so vse težji in okornejši. Festival Transgeneracije je v polnem teku – tudi o tem v tokratnem listu iz dnevnika izpod peresa Draga Pintariča. Zanima nas, ali razmišljate kdaj o tem, kako razmišljate? Poskušate pri tem kaj spremeniti? Kaj? Predvsem pa nas zanima, kako spodbujate k razmišljanju učence. O času in prostoru polpretekle dobe pod baldahinom moje knjige – je naslov sklepnega zapisa, s katerim zaokrožamo objave gesel, pravzaprav pesmi, Aleša Debeljaka. Že samo dogodkov, povezanih s področjem, na katerem smo dejavni, je veliko preveč. Med njimi so izjemno kakovostni in koristni, a precej je tudi takšnih, ki so sami sebi namen. In kaj ima to opraviti s sodobno higieno? Več v rubriki Uglašeno. Za vas nekaj namigov, kako se učinkovito spopasti pri težavah z nohti, torej Zdravi z naravo. Beseda je tudi o dveh jubilejih: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana 60-letnico oznamoval s simpozijem, zvedeli pa boste tudi, kako so se in se še bodo dijaki in zaposleni z Ekonomske šole Novo mesto poklonili mestu ob Krki, starem 650 let. Športni pogled predstavlja čudežno igro med osnovnošolci; zakaj čudežno? Z vami so tudi tokrat čečkalčki, tudi Ronja in Žan – tokrat plavalca na suhem …

Pozor!

Ste že naročili svoj priročnik za prihodnje šolsko leto Moj čas, moja moč?

V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat o tem, kako varčevati z energijo pri uporabi hladilnika in zamrzovalnika.

Pred 20 leti je v NLB zaživela telefonska banka – NLB Teledom in do danes ostala edina v Sloveniji, ki je dostopna 24 ur na dan, vse dni v letu. V NLB Kontaktnem centru, na Šmartinski 132, Ljubljana, si delovanje telefonske banke podnevi in ponoči lahko ogledajo zaključene skupine – tudi otroci in dijaki. Vas zanima? Pokličite na 01 477 2000 …

Zvedeli boste tudi, kdo so izžrebanci Priložnosti za razgledovce iz prejšnje številke ŠR – nekateri gredo na koncert Šlagerji in pesmi iz zapora, drugi prejmejo zgoščenko z glasbo iz Škofjeloškega pasijona …