Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2014

Ali veste, da na vrtu ne moremo pridelati nobene tako hranljive zelenjave, kot so pleveli med našimi gojenimi vrtninami in kot jo lahko naberemo med grmi pod hribom ali ob potoku? »Ko nas spomladi zagrabi, da bi delali, raje še malo posedimo in gremo nabirat koprive, hmeljeve poganjke, regačico, čemaž, mlade bukove liste ...,« pripoveduje Dario Cortese, avtor fotografij, ki nas spremljajo v tokratnih Šolskih razgledih. Vse te in še druge so objavljene tudi v njegovi knjigi Nekaj divjega – v drugo (v posebni izdaji Novic iz divjine). Sicer pa Daria poznamo po številnih »divjih« knjigah in »divjih« delavnicah. Že skoraj dve desetletji je minilo, odkar je izdal svojo prvo knjigo Divja hrana. Tudi mi v uredništvu smo jo že tedaj navdušeno listali in »limonada« iz octovca, zelo razširjenega grma oz. drevesa z značilnimi temnimi storžastimi plodovi, se je vtisnila za zmeraj; ne mine leto, da si je ne bi vsaj nekajkrat pripravili.

Dario, po izobrazbi agronom, je znanje o divjih rastlinah odkrival sam, zdaj ga radostno širi in, seveda, nenehno dopolnjuje. Rad poudari, da nas ustaljena prepričanja prevečkrat zavirajo; »imamo pač en svoj prav, ne vidimo ne levo ne desno, samo naravnost«. A včasih je dobro pogledati malo naokrog. Narava nam ponuja neopisljivo veliko. Le videti moramo in si od nje sposojati – z občutkom. 

Početi ali ne početi

Uvodnik

Naravo je pojmoval kot popolno samo po sebi. In v človekovem prizadevanju, da bi jo izboljšal, celo presegel, predvsem pa si jo podredil, je videl največje zlo sodobnega sveta. Kmetovanje zanj še zdaleč ni bilo le sredstvo za pridelovanje hrane, pač pa ga je dojemal in občutil kot estetski in duhovni pristop k življenju, katerega skrajni cilj je – izpopolnitev človeka.

Velikan Masanobu Fukuoka je živel preprosto življenje … Z globokim spoštovanjem do njega in njegovih pogledov ter dejanj Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Bi nas rešil šah?

Delo s talenti je pri nas podcenjeno in spredalčkano

Slovenska težava s politiko, ki talentom v resnici ni dovolj naklonjena, in z vrtičkarskimi interesi tistih, ki se s tem vendar ukvarjajo, nas, žal, dejansko vse bolj oddaljuje tudi od vzhodnoevropskih držav, ki zelo uspešno podpirajo svoje nadarjene mlade ljudi. Izjemno lep zgled je tudi Madžarska, kje so najprej razvili izjemno učinkovito zunajšolsko mrežo v podporo nadarjenim, zdaj pa dobre izkušnje začenjajo prenašati še v vrtce in šole. Začenjajo z igro, ki je zelo popularna tudi v Sloveniji, namreč s šahom, ki je že postal del madžarskega šolskega kurikula, in bodo z njim – tako vsaj trdi avtorica projekta Judit Polgár, najboljša šahistka na svetu in ustanoviteljica istoimenske fundacije – zelo podprli razvoj nadarjenih oziroma tako pomembnih sposobnosti, kot so spomin, dobro načrtovanje, logika ... Več v kolumni Jasne Kontler Salamon. Več v ŠR!

Povezati jih s stvarnostjo

Naše gimnazije – drugič

Zgrešen koncept našega srednješolskega izobraževalnega sistema temelji na različnih gimnazijah (to, seveda, v klasičnem razumevanju niso), kamor naj bi se vpisali tisti, ki jih ne zanima nič praktičnega in so »poklicani« za študij, ter na strokovnih in poklicnih ter vajeniških srednjih šolah, kamor naj bi se vpisali tisti mladi, ki jih neko področje tako zanima, da jih je treba z njim od 15. leta posiljevati več dni na teden. S tem se razvrednotijo klasične gimnazije, diskriminirajo in negativno etiketirajo vsa področja ter poklici, ki si jim ni uspelo nadeti, in s tem zlorabiti, imena – gimnazija … Razmišlja in predlaga dr. Srečo Zakrajšek.

»Klik za več!«

Tokrat dober tek!

Dober dan, Irska

Irci jedo preveč, kaže statistika. Povprečni Irec zaužije na dan skoraj dvakrat več kalorij, kot je priporočeno. Čeprav bi si morda mislili, da pojedo največ mesa, ni tako, saj jih daleč v tem prekašajo Španci. Prav tako ne uživajo najbolj v sveži zelenjavi (njihove najljubše vrste zelenjave so krompir, zelje in koreninaste vrste, kot sta korenje in repa – se sliši znano?) in sadju. Kaj, boste vprašali, pa potem sploh jedo? Splošno sprejeto mnenje je, da so se irske prehranske navade korenito spremenile v zadnjih stoletjih, a ena stvar ostaja nespremenjena – ljubezen do mlečnih izdelkov. Mleko in mlečni izdelki so bili najljubši Stari Irski in vse to se še vedno uživa v velikih količinah, pogosteje kot v kateri koli drugi evropski državi, z izjemo sira, ki kraljuje v Franciji. Prav tako naj bi bilo za Irce značilno, da … Piše Jasna Rajnar Petrović.

»Klik za več!«

Učenje za življenje

Preprosto

Že od začetka namen šole v Warisati ni bil le učenje branja in pisanja, še posebej, ker to poteka še zdaj le v španščini. V tridesetih letih preteklega stoletja je bila šola popolnoma oddaljena od življenjske resničnosti ljudi, ki jim je bilo šolanje namenjeno, v Warisati pa se rodi spoznanje, da ne more biti indijanske šole, ki ne bi bila tudi kmetijska. »Otroka je treba pripraviti na življenje,« je ves čas ponavljal Pérez. Indijanski kmet je globoko povezan z zemljo in šola mora to povezavo utrjevati, jo usmerjati in ji dajati pozitiven pomen. Povezava z zemljo pomeni preživetje, a tudi identiteto. Boj za pravico do izobraževanja staroselskega prebivalstva se je spontano zlil z bojem za svobodo in vrnitev odvzete skupne zemlje … Tina Zgonik. Šola iz zemlje: učenje visokih Andov. Več v ŠR!

Objemi me, poljubi me, zaplešiva

Plesno

Gibanje ob glasbi je nuja. Je potreba. Je obveznost. Je osnova. Skozi to prvinskost so otroci uspešnejši tudi pri matematiki, jeziku ... Saj to je vendar dokazano, toda te kompetence v izobraževalnem sistemu za vzgojitelje in učitelje, žal, niso prednostne.

A bi morale biti, kajti že stari Grki so vedeli, da čim bolj so ljudje v državi glasbeno izobraženi, tem boljša je država! Kaj pa mi? Kaj pa naša super demokratično globalna družba, katere kompetence pa ona spodbuja? Alenka Čurin Janžekovič deli z nami osebno zgodbo. Več v ŠR!

Kaj smo še pripravili za vas?

Velike ideje potrebujejo krila. To drži, zelo tudi za  osebe s posebnimi potrebami, zlasti na prehodu iz šole na trg dela. Če se mnogi bojijo, da EU grozi možnost razpada, je mogoče reči, da področje šolstva z vsemi plusi in minusi v končnem učinku vendarle pripomore k uvidevanju smiselnosti povezovanja narodov, kultur, prostorov in ustanov v politično skupnost. Drugo vprašanje pa je, ali je Evropo mogoče rešiti v evropskem izobraževalnem prostoru; beseda je o EUropeizacija šolstva. Najina pisana tapiserija – beremo pismo Rut, namenjeno Tanji in vsem nam: “Pišeški grad je že nekaj let popolnoma obnovljen, a vsebinsko prazen. In koliko takšnih Trnuljčic je po vsej Sloveniji ... Ko bi vsaj ena postala dom za Slovence po svetu ... “ Dom za naše lastovke. Lorca se sprehaja po Ljubljani. Ne verjamete? Berite v Športnem pogledu. Zbrani v Domžalah so bili kritični do svojega dela, a z veliko podpore drug drugemu, beseda pa je bila o pedagogu in izzivih časa. Obiskali smo Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu, zagrebški botanični vrt, Estonijo – to je bila ljubezen na prvi pogled! Radi pojete? Pridružite se zboru, vabi Simbioza. “Za menoj je podelitev diplom učiteljem, ki na svojih ustanovah, od 1. razreda do 4. letnika, vodijo Krožek za razmišljanje – po de Bonu. Letos jih je bilo 56 – od Portoroža in Nove Gorice do Trbovelj in Murske Sobote,« piše v listu iz dnevnika Nastja Mulej, edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji. Tokrat nas zanima, kakšen je vaš pogled na NPZ, kakšne so vaše izkušnje; kako bi NPZ zasnovali vi, da bi bili vsi bolj zadovoljni? Danes je na vrsti črka I, torej gremo v Italijo, lahko pa tudi med Indijance, Saj veste, za Aleša Debeljaka je bil nekoč Mladi vedež, zdaj je Abeceda otroštva. 1 + 1 = 3. Ni? Hm, volitve se bližajo, vse postaja mogoče. Veliko privlačnega tudi v Odzivanjih, ki jih zaokrožimo – plesno! Sicer pa je vsa številka po svoje "divja".

Ne prezrite!

Slavnostno odprtje dveh kotlovnic na biomaso. Kje? Preberite v rubriki Obnovljivi viri in učinkovita raba energije.