Vsebina časnika Šolski razgledi številka 17/2013
Na mariborski III. gimnaziji, slavljenki s častitljivimi 150 leti, se lahko pohvalijo s številnimi nadarjenimi likovnimi umetniki, ki so se izražali – in se še – v različnih zvrsteh. Bogata je umetniška bera profesorjev in dijakov, ki so se za zidovi jubilantke vsak po svoje kalili v tem poldrugem stoletju … Del iz njihove obsežne umetniške zakladnice si lahko ogledate v tokratnih Šolskih razgledih, sicer pa ste še v prihodnjem tednu, torej do 16. novembra, vabljeni na njihovo razstavo, ki se razprostira kar v štirih razstavnih prostorih, in sicer v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor (tam so na ogled dela priznanih pokojnih profesorjev), galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) in Galeriji Media Nox (predstavljajo se sodobni slikarji in kiparji) in Fotogaleriji Stolp (podobe fotografov, ki so svojo umetniško pot začeli na III. gimnaziji Maribor). Največ zaslug za zahtevno razstavo gre profesorju likovne vzgoje s te šole, akademskemu slikarju Samu Pajku, seveda pa ob njem še mnogim drugim. Pa pojdimo in se prepustimo …
Čas za film
Uvodnik
Ko sta jesenska nostalgija in hrepenenje po domu obvladovala moje študentsko bivanje v skromni sobi na robu mesta, me je prijatelj Rej, menda leta 1987, odpeljal v Cankarjev dom na filmski festival. Ogledala sva si nemško-francoski film Nebo nad Berlinom – filmsko čarovnijo Wima Wendersa, ki jo je navdihnila Rilkejeva poezija in katere podobe še dandanes zaznamujejo moj domišljijski svet. Odtlej vsako jesen z isto zvedavostjo in navdušenjem vstopam v filmski paradiž, ki ga ponuja Ljubljanski filmski festival … Tako Barbara Rogelj.
»Klik za več!«
Kaj pa skrb za razvoj svobodnega duha?
Kapitalistična ideologija v šoli
Andrej Adam, profesor filozofije, je na straneh Šolskih razgledih objavil že nekaj zapisov s skupnim naslovom Kapitalistična ideologija v šoli (leta 2011 v ŠR 18, 19 in 20, lani v ŠR 15 in letos v ŠR 1 in 5), tokrat in prihodnjič objavljamo nadaljevanji njegovega razmišljanja o tej temi. Za pokušino:
Če je šola, ki je v imenu svobode duha skrbela za splošno izobrazbo, uravnotežala anomične težnje (specializacijo in razhajanje posamičnih interesov) in je bila usmerjena k oblikovanju državljana, potem neoliberalna koncepcija, šolo krči na produciranje človeškega kapitala, da bi vzdrževala konkurenčnost gospodarstva. Ljudje so za podjetja predvsem »človeški kapital«. Še ena oblika varčevanja! (Kaj to pomeni za šole, ni težko uvideti! Mednarodna konkurenčnost gospodarskega sistema postane pokazatelj kakovosti šol, ki k temu prispevajo.) Neoliberalno reformo vzgoje in izobraževanja tako vodijo vloga vednosti v ekonomski dejavnosti in omejitve, ki jih vsiljuje kapitalistično tekmovanje med gospodarstvi.
»Klik za več!«
Pahnjeni v eksodus
Za vrati azila
Azilni domovi v Sloveniji se nahajajo na obrobju urbanih središč. Tako domačini večinoma sicer vemo, da nekje so, ne poznamo pa resnične problematike, ne poznamo žalostnih usod ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domače in svoje domove. Večina nas ne ve, da prebivalci tretjega sveta nimajo enakih možnosti potovati kot mi in drugi pripadniki t. i. razvitega sveta. Pridobivanje viz in potnih dokumentov je zanje izredno oteženo, velikokrat celo onemogočeno. Evropa si s svojimi pravili in zakoni sprenevedavo zatiska oči, migrante skuša(mo) pahniti v območje kriminalnega, dejansko se jih tako obravnava. A ti ljudje niso storilci kaznivih dejanj, njihov edini »prekršek« je vstop na ozemlje EU. Ob tem nas cinično zapušča zgodovinski spomin, a vendarle – saj se spomnimo, kako je Evropa vstopala na njihova ozemlja …
Tako se zdi, kot da ta svet ni več last vseh … Maja Sotenšek je pripravila niz zgodb, ki jih objavljamo v tej številki in nekaj prihodnjih. Več v ŠR!
Naša devetletka
Bi nas moralo skrbeti za prihodnost? Zelo.
Zanimivo, kako neopazno je minilo. Deset let devetletke! Človek bi mislil, da je vse v najlepšem redu. Potem pa … krožilo je po mejlih, po Facebooku in končno je prišlo tudi v časopise. Odprto pismo šolskemu ministru izpod peresa dr. Kristijana Muska Lešnika. Napisal ga je kot psiholog in član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Podporo, pojasnilo, dopolnilo ali kar koli že pa pišem Jožica Frigelj, učiteljica in članica odbora Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.
»Klik za več!«
Prevečkrat poskusni zajci
Razmišljanje elementarke
Mislim, da se največ sprememb in poskusov naredi v šolstvu, in to na otrocih. Če bi bile to živali, bi se že pisale peticije, naj se tega ne počne. Vem, da spremembe morajo biti, ker se svet spreminja in razvija, a vendar mislim, da smo vsi v šolskem procesu prevečkrat kot »poskusni zajci«. Ničesar zares ne dorečemo, nikjer ne opravimo potrebnih analiz, prevečkrat le vnašamo novosti … Vilma Dobrin vse bolj ugotavlja, da nekdo želi iz slovenskega naroda narediti neuko rajo, ki bo vodljiva za vse neumnosti, ki jih premore ta svet.
»Klik za več!«
O kitajščini pri nas
Naša minianketa
Postaja drugi svetovno najbolj razširjen tuji jezik, po svetu se je uči že približno 40 milijonov ljudi. Učečim se zdaj pridružuje vedno več otrok v izobraževalnem sistemu po vsej Sloveniji. Nekatere osnovne šole so za učence v tretjem triletju letos prvič ponudile možnost učenja kitajščine v sklopu izbirnih predmetov, za kar je poskrbelo ministrstvo v učnem načrtu. Največkrat pa takšno izobraževanje spodbudi Konfucijski inštitut v Ljubljani, ki deluje pod okriljem pekinškega Državnega urada za kitajski jezik (HANBAN). Z njihovo pomočjo se jezika lahko učijo tudi v nekaterih vrtcih in gimnazijah, za povezovanje teh ustanov pa so odprli že dve konfucijski učilnici, v Ljubljani in Mariboru. Za vtise o uvajanju učenja novega jezika in kulture smo povprašali v nekaterih od tistih ustanov, kjer se otroci že učijo kitajsko. Več v ŠR!
Prežeto z užitkom
Arunas Bražinskas, vsestranski gluhi intelektualec iz Litve
Od srečanja z njim ostane najbolj v spominu občutek, da njegova postava in prisotnost zapolnita prostor. Je namreč visok in slok moški z živahnimi očmi in nasmeškom, ki njegovega obraza nikoli ne zapusti za dolgo. Ob spoznavanju stisne roko trdno in iskreno. Prav roke so tudi izredno pomembno orodje pri njegovem poklicu, saj dela kot strokovnjak za litvanski znakovni jezik na Univerzi Vytautas Magnus v svojem domačem mestu Kaunas … Jasna Rajnar Petrović predstavlja zanimivega sogovornika. Več v ŠR!
EFT - Posebno potovanje
Vabljeni na pot k srečni verziji sebe!
Približno leto dni je trajalo, da sva se s Piko Rajnar končno srečali. Že veliko časa pred tem sem slišala zanjo in za »njeno« metodo EFT, torej za t. i. tapkanje – precej ljudi poznam, ki jo redno uporabljajo in so navdušeni, seveda pa vem še za več dvomljivcev in takih, ki jo zaničujejo in se iz nje norčujejo. Pa saj ti imajo podoben odnos do skoraj vsega. Sama metode ne poznam podrobno, a čutim, da mi je blizu in sem ji naklonjena. Že dolgo (kot še marsičemu, čeprav vsega v svojem vsakdanu ne počnem redno). Prav zato smo v Šolskih razgledih s toliko večjim veseljem že objavili nekaj člankov o tem. Tako Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Kaj vse smo še pripravili za vas?
Visokošolski rebus: Kaj je SQAA in zakaj je kot EKKA? Če ne veste, zakaj podpisati peticijo – pomagajmo, da ostane program Ustvarjalnost ena od Unescovih prednostnih nalog. Modreci iz starih kultur in religij pravijo, da ta svet zapustimo, ko izpeljemo naloge, zaradi katerih smo se utelesili. Tokrat v rubriki Uglašeno o odhajanju. Pišemo o Aboriginih – poglabljamo se v avstralski kurikul in prostor avtohtonih prebivalcev v njem. V rubriki Kaj bi mi brez spleta tokrat Domen Božeglav odgovarja učiteljici, mentorici učencem, ki pripravljajo šolski časopis – radi bi namreč zanj ustvarili profil na Facebooku, učiteljica pa je v dilemi …
Niko Slana v Športnem pogledu: »Ma, priznam, da je bila dobra šala, ampak ne vlecite me za jajca še prek medijev, kako je to krasna zamisel.« Res smo radovedni, o čem piše. Zakaj je Simbioza zgodba o uspehu? Žiga Vavpotič je prepričan, da zato, ker povezuje. Velenjski gimnazijci v en glas trdijo, da je Škotska očarljiva. Naša dopisnica s Poljske je po skoraj letu dni življenja v Varšavi spet doma, a še ima kaj zapisati. Kaj pa Prevzetnost in pristranost Jane Austen? Ana, danes še študentka oz. absolventka (jutri, pojutrišnjem bo to že preteklost), ki nam je v uredništvu imenitno pomagala zadnjih nekaj let, je pripravljena na kruto realnost življenja in prav nič je ni strah – tako piše v svojem listu iz dnevnika. Privoščite si kostanj in rdeče zelje, oboje slastno, hranilno in zdravo, ob tem morda še kaj – kot sta to storili v svoji kuhariji urednica Lučka in zdravnica Majda. Za vas, kot zmeraj, tudi čečkalčki in še vse tisto, kar vas v Šolskih razgledih zmeraj razveseljuje …
Ne prezrite!
Spet novo nagradno vprašanje za vas! Kar za dve knjigi – tema je EFT – se tokrat lahko potegujete!
Srečno pot slavljenki, III. gimnazija Maribor – spoznajte jo!
V Goleini rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat spoznavamo tekočo obliko biomase.
Že imate koledar za prihodnje leto? Slovenski šolski muzej ga je izdal prav za vas, in to prav prikupnega in uporabnega!
