Vsebina časnika Šolski razgledi številka 15/2012
Lahko je prijazen pogled. Lahko je stisk roke. Lahko je bežen nasmeh. Naj bo upanje, da se uresničijo vse plemenite želje. – To so besede mag. Marka Strleta, ravnatelja Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, ki nas vabijo k ogledu spletne strani tega centra. Veliko se dogaja pri njih, dnevi so polni vse mogočih zgodb, od najtežjih do takšnih, ki povzdignejo duha in osrečujejo dušo in srce. Vse to se zrcali tudi v podobah, s katerimi tokrat opremljamo naše in vaše Šolske razglede. So barvite, razgibane in igrive, druge umirjene, otožne, zastrte – podobno kot mi, naše počutje in svet, ki ga živimo in si ga delimo. Dela so nastala v prostih urah ustvarjalnega ravnatelja, ki se srčno predaja poklicnemu delu in prav tako enemu izmed svojih konjičkov.
Naj vam s to barvito podobo zaželimo tudi čim lepši praznik – ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev, želimo prav vsem, ki opravljate ta plemeniti poklic, da bi bili vaši dnevi barviti in igrivi, življenje pa umirjeno in radostno.
Žalosten začetek
Fakultete in akademije ostale brez denarja, univerza brez dostojanstva
Začetek študijskega leta. Polne predavalnice, vročica odkrivanja novega načina življenja in dela. Na prvi pogled bo vsaj prve dni verjetno na vseh fakultetah in akademijah podobno kot je bilo ob takem času prejšnja leta, v resnici pa je drugače. Cesar je gol, kričijo najbolj prizadete šole, kričijo tudi že celotne univerze. V zadnjih razpravah smo slišali osupljive stvari. Da nimajo denarja za čistila, za kartuše ... Da so Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani zaradi neizplačanih honorarjev delo odpovedali vsi honorarni sodelavci ... Da so na nekaterih fakultetah prisilno upokojili tudi tiste sodelavce, ki jih nimajo s kom nadomestiti ... Da se zaposleni bojijo prekomernih delovnih obremenitev, ki jih bo omogočila prihajajoča novela visokošolskega zakona in katerih posledice za svobodo akademskega ustvarjanja si še ni mogoče zamisliti ... Razmišlja Jasna Kontler Salamon. Več v ŠR!
Zakaj se upreti
Kapitalistična ideologija v šoli
Že v preteklem šolskem letu sem se na teh straneh ukvarjal z nekaterimi na videz majhnimi in nepomembnimi ukrepi v slovenskem šolstvu in poskušal pokazati, da v resnici niso tako majhni in da zelo pripomorejo k preoblikovanju šole v neželeno smer. Reformnemu valu se je treba na neki točki radikalno upreti, ker temelji na naivni veri v dejavnike, ki zaradi kumulativnih učinkov dolgoročno odpravljajo javno šolstvo, ki je v Zahodnem svetu desetletja uspešno proizvajalo odgovorne, v družbo usmerjene in socialno čuteče državljane. Piše Andrej Adam.
»Klik za več!«
Gaudeamus igitur?
Kolumna
… Posledica tega bega izobraženih državljanov iz revnih držav, ker jim bogate razvite države omogočajo veliko boljše razmere za delo in življenje, je več kot očitna: revne države financirajo bogate. Ali ni to eklatanten primer socialne nepravičnosti? Je, če ta pojav razumemo v kontekstu globalne pravičnosti. Problem pa je, da na globalni ravni ni vzpostavljenih nobenih mehanizmov, ki bi zagotavljali socialno pravičnost in posledično preprečevali ali vsaj omejevali tovrstne pojave. So pa vzpostavljeni mehanizmi, ki take pojave ne samo omogočajo, ampak jih tudi spodbujajo. Razmišlja Zdenko Kodelja. Več v ŠR!
Včasih kot svinja z mehom
Učiteljstvo naše
Zavzemimo se za učitelje! To je geslo letošnjega svetovnega dne učiteljev, ki sicer poteka vsako leto 5. oktobra. Pedagoškim delavcem je ta dan namenjen že od leta 1994, ko ga je prvič določil Unesco. Zakaj se je to zgodilo? Z namenom podpreti učitelje po vsem svetu. In v teh časih gotovo potrebujejo podporo, še močnejšo kot sicer, tudi pri nas. Včasih je tako, da se pomena nekih prizadevanj pravzaprav dobro zavemo šele tedaj, ko nam grozi, da nam ne bodo več dostopna na isti na ravni, kot so nam bila. Ob svetovnem prazniku pedagogov smo se pogovorili o njihovem položaju, o večnih temah, ki spremljajo ta poklic, in se ob tem navezali na aktualne dogodke, ki se jim v teh razburkanih časih ni mogoče ogniti. Naš sogovornik je bil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj. Več v ŠR!
Kot Indiana Jones in Ivana Orleanska
Najstništvo
Obdobje, ki ga sproži notranja biološka ura z navalom hormonov, ne vpliva le na telo, temveč tudi na možgane. Preplet vedenjskih in socialnih vzorcev z delovanjem in morfološkimi spremembami v možganih predstavlja občutljivo obdobje v razvoju regulatornih sistemov, zlasti na področju čustvovanja, emocij in načrtovanja. Zato najstništvo razumem kot obdobje velikih tveganj, a hkrati tudi obdobje neslutenih priložnosti. Piše pediatrinja in nevrologinja Tina Bregant.
»Klik za več!«
Ni vsak stol zame
Ergonomija v igralnem in učnem prostoru
Ugotavljamo, da so ergonomske zahteve v vrtcih mnogo manjše kot v osnovnih šolah. V vrtcih se otroci mnogo več gibljejo in spreminjajo telesne položaje, v šolah pa je sedenje dolgotrajno in traja več ur na dan. Mnogo časa otroci presedijo tudi doma pri učenju ali pred računalnikom ali televizorjem. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so okvare odraslih oseb zelo pogosto posledica neergonomskega pohištva v šolah in v domačem okolju. Ali je res vse dobro, kar je poceni, čeprav gre za psihofizično zdravje otrok? Odgovor je jasen! Razgrinja mag. Vladimir Kočevar. Več v ŠR!
Ne le poln krožnik
Psihologija šolske prehrane
V osnovnih šolah in v vrtcih se zelo trudimo vpeljati v jedilnike zdrava živila, ponuditi eko in bio živila, čim bolj zdravo pripravljati jedi, ozaveščati učence in učenke o pomenu zdrave prehrane in še in še. Toda naša prizadevanja marsikdaj ne obrodijo pričakovanih sadov, vsaj v kratkem času ne. Četudi nam ob obstoječi zakonodaji, premajhni ponudbi živil višjega kakovostnega razreda, fiksni ceni šolske malice, vezanosti na dobavitelje, izbrane v procesu javnega razpisa … uspe zagotoviti res zdrav, hranilno in energijsko uravnotežen obrok, pogosto naletimo na drugačne težave. O tem organizatorka šolske prehrane mag. Mojca Bukovnik.
»Klik za več!«
Kaj zanimivega smo še pripravili za vas
Začenjamo z zgodbo o žabi, ki ji je uspelo le zato, ker je bila … Preberite v ŠR! Učitelj v odgovoru na članek v prejšnji številki ŠR opozarja, kako pomembno je, da sindikalni voditelj zavzeto brani učiteljstvo. Pišemo o nevrolingvističnem programiranju in o restituciji v šoli. V Ugandi odkrivamo izročilo, od veselja smo poleteli na delovne počitnice na Irsko, list iz dnevnika pa je tokrat obarvala glasba. V minianketi vas vprašujemo, kako bi se bilo treba pri nas zavzeti za učitelje – v skladu z letošnjim geslom svetovnega dneva učiteljev. Za vas pa smo vprašali o avtorskih pogodbah in skrajšanem delovnem času. Kolumnist Žiga Vavpotič pojasnjuje, zakaj ga skrbi za našo skupno prihodnost. Poklonili smo se vezeninski ustvarjalnosti, v novi rubriki Uglašeno smo hvaležni za priložnost, potepali smo se celo po grškem Chiosu. Simbioz@ vas vabi k sodelovanju v medgeneracijskem projektu, s katerim dokazujejo, da nikoli nismo prestari za učenje. Objavljamo črtice z ironičnim naslovom Učitelji nič ne delajo. Pojasnjujemo, zakaj računanje ni igra, Tereza Žerdin odgovarja na vprašanje o hrupi in kričanju otrok, pišemo o okužbah s HPV in preprečevanju teh. Obiskali smo zelo posebno razstavo v novomeški galeriji, ujeli Stašino modro misel, v Športnem pogledu pa tokrat o smislu nesmislov. Pišemo celo o pomenu kakovostnih delovnih oblačil in objavljamo razpis za delovno mesto. Poročamo s posveta o komunikaciji, ko gre za Downov sindrom, s slavističnega kongresa in s postojnskega posveta o vrtcih ter vas obveščamo o tekmovanju EuroSkills 2012.
