Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2009

Iz teme se rojeva nenadno hrepenenje, izrisuje se ljubi obraz in osamljena jutranja zarja. Pesnikova duša je do skrajnosti vznemirjena. V mraku dehti njegovo skrito hrepenenje po neuslišani ljubezni, ki ga je doletela znenada. Zato je barva pesnikove duše zelo mračna, izvira iz potrtosti srca, ki vse bolj verjame, da je ta ljubezen zanj popolnoma brezupna. Ob tej srčni rani so se na pesnikovem duhovnem telesu v vsej ostrini polagoma začele odpirate še druge ... V takem razpoloženju je naš veliki poet France Prešeren spisal Sonetni venec. Temu tegobnemu, elegičnemu občutju se lepo prileže mehka črnina linoreza, v katerem so svetle linije in polja isto kot v Sonetnem vencu mesta, ki naznanjajo le količkaj upanja in veselja. Posebna razdeljenost senc in svetlobe, pesnikovo značilno valovanje med mračnimi in up vzbujajočimi svetlejšimi trenutki je bila zelo blizu znamenitemu slikarju, grafiku in ilustratorju Mihi Malešu. Kot ilustrator Sonetnega venca je v tridesetih barvnih gravurah (iz davnega leta 1937) zvesto sledil pesnikovi misli. Nastala je resnična, neponovljiva spremljava pesniške umetnine ...

Del tega vam skušamo prikazati tudi v tokratnih Šolskih razgledih - prav te dni je namreč petdeset let, odkar je Prešernov Sonetni venec z ilustracijami Mihe Maleša in s spremno besedo Francèta Stelèta izšel pri Založbi Lipa.

Naj bo spodbuda…

Profesorica likovne umetnosti Miroslava Kovačič meni, da je vloga nas odraslih bogatiti otrokove predstave in domišljijo. Ustvarjalni ljudje bi se morali namreč zavedati, da razvijanje ustvarjalnosti na likovnem področju pospešuje ustvarjalnost tudi na drugih. Nenavadna vprašanja brez konca, nezadovoljstvo s preprostimi odgovori, bujna domišljija in nenavadne ideje so znaki, da je otrok ustvarjalen. Če njegovo radovednost spodbujajo tako starši kot učitelji, je otrok na dobri poti, da zraste iz malega radovedneža v velikega inovatorja.

»Klik za več!«

Najčvrstejše so meje v naših glavah

V letu medkulturnega dialoga naj bi ljudje bili pripravljeni na spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti v Evropi, na zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacije ter na poudarjeno sodelovanje in povezovanje ob upoštevanju skupnih vrednot Evropske unije. Mag. Lorena Mihelač se sprašuje, ali smo bili res pripravljeni na tovrstne naloge? Koliko so k temu pripomogle akcije v kulturi in zlasti v izobraževanju? Kako razumeti čedalje pogostejše grafite na stenah avtobusnih in železniških postaj, na stenah zunaj trgovskih centrov, ki so ne le žaljivi do tujcev, temveč nam dajo misliti, da je pri naših potomcih očitno nekaj zelo narobe z dojemanjem različnosti?

Stalen mandat ravnateljev

»Ko pišem o pobudah za trajni mandat ravnateljev, sem nekako težko objektiven, ker imam tudi sam službo z reelekcijo. Prav tako težko sodijo tisti, ki nimajo te izkušnje in je sami ne doživljajo. Prav zaradi tega je razprava čustveno obarvana. Na eni strani ravnatelji čutijo reelekcijo kot enega izmed številnih dejavnikov, ki povečujejo zahtevnost in stres njihovega dela, kot dodaten pritisk v razpetosti med pedagoškimi nalogami in odgovornostmi pri upravljanju šol, pri čemer morajo slediti in upoštevati vse več predpisov,« ugotavlja Andrej Koren. Meni, da moramo upoštevati še dejstvo, da se ob reelekcijah na mnogih šolah in vrtcih dogaja marsikaj, kar lahko vpliva na njihovo dejavnost ali medsebojne odnose.

»Klik za več!«

Vsemogočna

»Glasba je sleherni zvok v naravi, ki se lahko - ali pa tudi ne - ritmično ponavlja. Glasba je tista, ki nas osrečuje. Zato je učiteljeva naloga, da spodbuja in navaja učence, da začutijo glasbene zvrsti. Glasba ni le šolski predmet, ki se mora učiti in poučevati, temveč pomeni mnogo več. Glasba namreč pomaga razvijati osebnost. Če se želimo sprostiti, poslušamo tako zvrst glasbe, ki nas pomirja,« piše profesor razrednega pouka Jaroš Bohnec. Posameznik se najbolje izraža prav s petjem, plesom in z igranjem. To so dejavnosti, ki pomagajo oblikovati učenčevo osebnost. Prelistajte ŠR!

Ujemi ritem

Ko je ugasnil še zadnji soj svetlobe, je Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani mogočno in neustavljivo pretresal drzni ritem, srčno petje in všečen ples mladih upov. Zaplesala so skrita čustva, prepojena z večno energijo po iskrivem življenju, ki odklanja konzervativne težnje, prežete s strahom in bolečimi spomini iz preteklosti. Gimnazijsko glasbeno gledališče English Student Theatre II. gimnazije Maribor je ponovno uprizorilo odmeven muzikal v dveh dejanjih Ujemi ritem - Feel the Beat. Kolaž songov (povzetih iz več muzikalov) v angleščini in vsebina izvabljajo spomine na filmsko uspešnico Footloose, klasično zgodbo o mladostniškem uporništvu, razgibani glasbi in vrtoglavem plesu.

»Klik za več!«

Kaj bi vas še pritegnilo?

Niko Slana tokrat piše o času brez športa, Tomaž Kranjc ugotavlja, da bi morda morali širše strokovno razmisliti, ali so vse druge dejavnosti, ki so v naboru obveznih dejavnosti, res obvezne, ali bi kazalo to zahtevo pri nekaterih vsebinah nekoliko razrahljati in ali mednje ne spada kakšna nova. Dr. Mojca Kovač Šebart razmišlja o vzgoji v javni šoli, ki ne deluje v praznem prostoru: ima določene okvire delovanja in v pomembnem delu jo določajo pravila in norme, postavljene od zunaj. Zato ravnatelji in učitelji niso povsem svobodni pri svojih odločitvah ...

Ne prezrite!

Sviz vas tokrat poleg svežih novic seznanja tudi s podrobnostmi o zaposlitvi za določen čas (in izrabi dopusta), DZS predstavlja svoje novosti in vabi na 6. tradicionalni simpozij, CŠOD se oglaša iz Doma Čebelica, kjer domuje nenavadni škrat Čatež ...

V tretji številki Šolskih razgledov poročamo o tekmovanju Genius Logicus, ki so se ga udeležili učenci in dijaki iz osmih držav srednje Evrope, tudi iz Slovenije, Društvo Ravnatelj razpisuje priznanja PRIMUS za leto 2008, našli boste tudi razpise za prosta delovna mesta.

Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji pripravlja usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2008, 2009, 2010 in 2011.

Kdo določi ocenjevalna obdobja za določanje redne delovne uspešnosti? Ali moram oceniti delavko, ki je bila celo leto na porodniškem dopustu? ... Se tudi vam porajajo podobna vprašanja, pa ne najdete odgovorov? Založba De VESTA ponuja rešitev!

Čestitamo!

Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci, ki se ponosno predstavlja v tej številki ŠR, je posebno in slavnostno. V znamenju častitljivega jubileja - dvesto let šolstva v Črenšovcih - je že in se še bo zvrstilo precej dogodkov, med drugim pripravljajo tudi strokovni posvet Šola in starši z vidika avtonomije. Več v ŠR!

Ugodnosti SAMO za razgledovce!

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.