Na gorenjskem gremo mi (dokončno) po svoje
19.10.2012, avtor: Nada Šmid, ETŠ ESIC Kranj / rubrika: aktualno
Absolutnost številk osupne vsakega poslušalca, tako da pred močjo številčnih argumentov pogosto klonejo še tako trezne glave. Izurjeni govorci in nastopači s pridom izkoriščajo moč številčnih argumentov, zaradi katerih ostaja občinstvo v miselnem krču in si ne drzne niti malo podvomiti v resničnost podatkov, saj je med drugim znano, da je statistika objektivna veda. Zdi se, kot da vse navedeno tudi drži, dokler se podatkov ne zlorabi kot sredstva prikrivanja in če se z njimi ne manipulira.
Pred časom sem zapisala, da bi od MIZKŠ pred reorganizacijskimi posegi na področju srednjih šol pričakovala pripravo strokovnih in predvsem finančnih projekcij ter šele na podlagi teh elaboratov izvajanje organizacijskih sprememb. Čemu spremembe, ki nimajo finančnega učinka, kot je to v primeru mariborske šole, in če se reorganizacije že morajo izvajati v imenu zakona o varčevanju v javni upravi, se mi zdi še toliko bolj pomembno, da so strokovna in finančna izhodišča reorganizacij pripravljena vnaprej. Ravnanje ministrstva in ministrove ekipe pa kaže na to, da ni (bilo) pripravljenih
nikakršnih enotnih izhodišč in da je na področju (ra)združevanja očitno zavezujoče in upoštevanja vredno merilo edinole všečnost vladajoči politični eliti, ki o tem odloča.
V tokratnem pisanju želim zato argumentirano pojasniti in/ali ovreči nekatera navajanja, ki jih je o tej problematiki v medijih navedel gospod Jurij Šink, v. d. direktorja direktorata na MIZKŠ, v parlamentu pa jih je prebral tudi gospod minister Žiga Turk, ko mu je bilo postavljeno poslansko vprašanje glede reorganizacije centra ESIC Kranj.
Zanimivo je, da gospod Šink zavrača kakršen koli zasebni interes in lastno vmešavanje v reorganizacijo srednjih šol v Kranju, obenem pa je na FB straneh Gimnazije ESIC Kranj dosledno »všečkal« vse objave, povezane s tem in domnevno osamosvojitvijo bodoče Gimnazije Franceta Prešerna. To nikakor ne govori v prid njegovi izjavi, da s šolo, v kateri je zadnja leta delal oz. celo ravnateljeval, ne sodeluje (več). Glede na položaj, ki ga ima, ko opravlja naloge v. d. direktorja direktorata, tovrstno početje in protežiranja ene izmed šol (četudi njegove nekdanje), nikakor ne more biti politično korektno in še manj moralno sprejemljivo.
Strinjam pa se z njegovo ugotovitvijo oz. izjavo, da je Gimnazija ESIC Kranj šola, v kateri se, kar je dokazljivo, dela drugače in se tudi je, s čimer so, denimo, najbrž povezane tudi (pre)številne prijave pri direktorici in področni sindikalni zaupnici Sviza glede kontinuiranega mobinga nad (so)delavci, ki so se tako ali drugače upirali enoumni politiki vodenja in sprenevedanja o mitu najboljše (beri najlepše) gimnazije na Gorenjskem ali celo v merilu Slovenije. S pričujočim zapisom sicer ne želim izničiti ali omalovaževati truda in dela učiteljev, vloženega v izvajanje pouka, raznih projektov in dejavnosti, ampak le opozoriti na represiven način vodenja, ki je temeljil na ustrahovanju in izločanju drugače mislečih oz. tistih, ki se z vizijo, temelječo na videzu in ne resnici, niso hoteli ali (z)mogli identificirati.
Nikakor se tudi ne morem sprijazniti in strinjati z docela pristransko domnevo ali celo trditvijo, da smo ostale OE ESIC-a delovale slabše ali že kar nezadovoljivo, saj smo npr. na ETŠ na več strokovnih področjih dosegali izjemne uspehe, kar dokazuje npr. osvojeno 2. mesto v letu 2011 na mednarodnem sejmu učnih podjetij (konkurenca 600 šol iz cele Evrope!). Pohvalimo se lahko tudi s številnimi priznanji, povezanimi z raziskovalnimi nalogami naših dijakov, mnogimi drugimi mesti, doseženimi s projektnimi nalogami v tekmovanju Več znanja za več turizma itd. In kar je tisto najbolj žlahtno – v preteklem šolskem letu smo imeli ponovno tudi zlato maturantko!
V nadaljevanju želim z nekaterimi dejstvi polemično osvetliti še moč argumentov statističnih podatkov. Znano je, da gospod Šink rad operira s številkami in ustvarja vtis mogočnosti in nedvoumnosti skozi različne statistične prikaze.
Glede tega se je še posebej izkazal pri interpretiranju, če že ne kar potvarjanju številčnih podatkov, povezanih z (ne)uspehom pri opravljanju splošne mature na Gimnaziji ESIC. Če lahko verjamemo njegovim navajanjem, so bili ti uspehi izredni in povsem primerljivi s splošnimi gimnazijami, pri čemer poznavalce dejanskega stanja zlahka zmoti vsaj paradoksalno dejstvo, povezano z množično udeležbo četrtošolcev (šele) na jesenskem roku splošne mature in tudi
neskladnost predstavljenih podatkov z dejanskim uspehom. Zato se npr. v poklicni tečaj, ki ga izvajamo na ETŠ, vsako leto vpiše temu primerno število dijakov, ki zapolnijo cel oddelek ali celo več. Toliko, recimo, o uporabi (zlorabi) podatkov.
Tudi v navajanju in upoštevanju podatkov glede vpisanih dijakov na Ekonomsko šolo v šolskem letu 2006 in 2007 ni bil ravno dosleden, saj bi se, če bi se držal dejstev, izgubil čar prikazovanja osipa dijakov ETŠ v zadnjih šestih letih. Pa poglejmo: za šolsko leto 2006/07 je spretno prikazal število 2.219, kolikor naj bi bilo tedaj vpisanih dijakov. Takratno Strokovno gimnazijo je obiskovalo 783 dijakov, Srednjo poklicno in strokovno šolo pa 799 dijakov. Obe šoli pa sta bili
organizacijski enoti takratne Ekonomske šole Kranj in skupaj sta imeli torej 1.582 dijakov. Razliko do 2219 dijakov je potemtakem po vsej verjetnosti možno pripisati bivši Trgovski šoli Kranj, ki je bila takrat še samostojen pravni subjekt. Poudariti želim, da so tovrstne interpretacije povsem individualne in prirejene situaciji, ki jo želi tisti, ki se spreneveda, prikazati zato, da bi zameglil resnična dejstva. Tako se, denimo, verjetno nihče med nami ne bi strinjal s tem, če bi se mu pripisala izguba posla ali negativna bilanca sosednjega podjetja. Res je sicer, da je v naslednjih letih vpis (še) padal in v šolskem letu 2007/08 nam je iz meni neznanih razlogov ministrstvo odvzelo program administrator, zaradi česar se nam je t. i. »generacijska luknja« v tem programu poznala vse do preteklega leta. Demografskemu osipu je posledično sledil še zmanjšan vpis v letih 2008/09 in 2009/10, verjetno vsaj deloma povezan tudi s tem, da so na Biotehniškem centru v Naklem odprli 1 oddelek naravovarstvenega tehnika in 2 oddelka tehniške gimnazije, mi pa smo tedaj pridobili 183 dijakov trgovske šole, ker je prišlo v letu 2008/09 do združitve obeh šol v center ESIC. Gospod Šink navaja kontinuirano zmanjš(ev)anje vpisa v Ekonomsko-trgovsko šolo od leta 2006 (1.221 dijakov, pri čemer so prišteti še dijaki Trgovske šole) do 2011 (481 dijakov) za 740 dijakov (24 oddelkov).
Lahko pa prikažemo podatke tudi po naslednjem in drugačnem ključu: v šolskem letu 2006/07 je bilo na Ekonomski šoli Kranj 1.582 dijakov (vse podatke sem poiskala in našla na portalu MIZKŠ, gre za podatke na stanje 15. 9.). V šolskem letu 2011/12 pa je bilo na Gimnaziji ESIC 608 dijakov, na Ekonomsko-trgovski šoli ESIC Kranj pa 481 dijakov, skupaj torej 1.089 dijakov. Vpis se je torej na obeh OE, ki sta tvorili nekdanjo Ekonomsko šolo Kranj, v šestih letih zmanjšal za 483 dijakov. S številkami se torej lahko poljubno igramo in z bolj ali manj spretnimi manipulacijami ne dovolj poučeno javnost poljubno nagovarjamo in prepričujemo. Če ob tem še suvereno nastopamo in zlorabljamo pozicijo moči (in ne argumentov), je učinek predvidljiv in še toliko večji, čeprav lahko iz podatkov, če/ko jih imamo, zlahka razberemo, da torej vpis ni upadel le na Ekonomsko-trgovski šoli.
Argument, da spada ESIC Kranj med najmanjše centre v Slovenije, tudi ne zdrži povsem. Pri pojasnjevanju se bom omejila le na matično regijo, pri čemer nisem upoštevala višjih šol. Na Gorenjskem so štirje šolski centri. Po podatkih, ki ustrezajo stanju 15. 9., ima ESIC Kranj 1.355 dijakov, ostali trije centri pa med 618 in 875 dijakov. Naj omenim tudi to, da so OE, ki štejejo 200 ali celo manj dijakov, a le pri naših dveh enotah je število dijakov sporno in pod sprejemljivim povprečjem. Torej tudi podatek in eden od argumentov gospoda Šinka, da smo eden izmed najmanjših centrov v Sloveniji, ne zdrži povsem.
Da je na Gorenjskem zorel predlog enotnega centra srednjih šol, drži. Koncept združitve izvira že iz leta 2007 (o tem obstaja zapisnik sestanka). Ideja sicer ni temeljila toliko na strokovni ali finančni združitvi in racionalizaciji, ampak je bila povezana predvsem z željo Tehniškega šolskega centra Kranj po pridobitvi dodatnega šolskega prostora, saj so imeli oni tedaj še edini med srednjimi šolami v Kranju popoldanski pouk.
Podatek, da ima Celje kar tri splošne gimnazije, seveda tudi drži. Sam po sebi pa ne pojasni tudi dejstva, da Celje pokriva s srednješolskimi programi bistveno večjo regijo in zaledje kakor Kranj. Gimnazijski program se v oddaljenosti 25 km izvaja v Velenju (1 in 3 gimnazije v Celju = 4 gimnazije). V Kranju pa se v radiju približno 25 km nahaja kar precejšnje število šol z gimnazijskimi programi (tako splošnih kakor tudi strokovnih in tehniških), in sicer kar 11 splošnih gimnazij. V Kranju je resda zgolj ena splošna gimnazija, je pa zato v bližini in na razdalji 12 km še druga. Obe, kot je znano, beležita
izjemne učne in ostale dosežke. Potem sta tu še dve tehniški in ena strokovna gimnazija. Precejšen delež osnovnošolcev se v gimnazijske programe vpisuje tudi v Ljubljani. S konkurenčnostjo načeloma ni nič narobe, se pa sprašujem, ali v
slovenskem prostoru resnično potrebujemo toliko dijakov, ki se bodo odločali za študij, ko ga bodo zaključili, pa iskali zaposlitev in svoj prostor z boljšimi pogoji v znanosti izven domačih meja?! Zadnji podatek, objavljen pred nedavnim
v medijih, je, da je v lanskem letu 7.900 mladih izobraženih kadrov odšlo iz Slovenije.
Naj ponovno poudarim, da smo na ETŠ kljub že sprejetemu soglasju o vpisu novincev za šolsko leto 2012/13 v program ekonomski tehnik prejeli novo soglasje (z novo zasedba ministrstva s 1. 4. 2012) o zmanjšanem obsegu vpisa v 1. letnik tega programa. Glede na povpraševanje za vpis v omenjeni program bi namesto enega lahko zapolnili še dodatni oddelek,
tako pa so se morali ti dijaki prepisovati v druge programe in druge šole. Glede na vsa dogajanja okoli reorganizacije ESIC in osamosvojitve Gimnazije ESIC se mi upravičeno poraja dvom, kako bo s programom ekonomskega tehnika v
prihodnje. Spregledati namere glede ukinjanja oddelkov v tem programu na ETŠ po vseh dogodkih v povezavi z (ra)druževanjem pravzaprav niti ni težko. V prihodnjem šolskem letu se bo nemara zaprl še edini oddelek programa ekonomski tehnik v Kranju, na račun tega pa se bo najbrž povečala baza osnovnošolcev za vpis na bodočo Gimnazijo Franceta Prešerna. Dokaj prefinjeno, mar ne?!
Gospod minister je v parlamentu zatrjeval, da je velikost OE Ekonomsko-trgovske in Gradbeno-storitvene šole
znotraj ESIC-a bistveno pod povprečjem glede velikosti šole in sprejemljivega obsega racionalnega financiranja. Ta naj
bi dosegal število vsaj 600 dijakov na posamezno šolo. Naj omenim, da tudi Gimnazija ESIC nima 600 dijakov, temveč le 584(!). Prav tako se ne morem strinjati z navedbami glede velikosti šole in financiranja. Kot vemo, pripadajo šoli sredstva glede na število dijakov. Sprašujem se torej, kako lahko, če ima kadre sistemizirane v skladu z normativi in standardi, sploh prihaja do izgub? Celo trditev (očitek) gospoda Šinka, da šola, ki nima pomočnika ravnatelja, ne more napredovati »v pozitivni trend«, ne (z)drži povsem. O nasprotnem med drugim pričajo tudi naši strokovni uspehi! In ker smo manjši, smo združeni v center s skupnim tehničnim kadrom in skupnimi službami.
Najbolj pa bode v oči dejstvo, da za vse, kot kaže, ne veljajo enaka merila. Za splošne gimnazije so tako očitno normativna izhodišča 600 dijakov, ki so predpogoj za to, da je šola še lahko samostojna, ne veljajo (Gimnazije v Ormožu, Kočevju, Brežicah, Litiji, Šentvidu, Šiški, Jesenicah, Tolminu, Idriji, Kopru, Piranu); so pa več kot le zavezujoča za poklicne in strokovne šole, ne pa spet za tiste, kjer se kaže in uveljavlja predvsem določen (zasebni) interes.
Gospod Turk je v parlamentu deloval spodbudno z izjavo, da bodo v novonastali Šolski center Kranj uvajali poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje, zlasti tiste, povezane s področjem gumarstva. Javna skrivnost pa je, da so se na Laborah, predelu, kjer domuje gumarska industrija, pred kratkim reorganizirali, da so krčili delovna mesta in da za usposabljanje
lastnih kadrov poskrbijo kar interno. Vsekakor je torej več kot le razveseljiva obljuba glede novih programov, ki se bodo razvijali v regiji in povečevali in ne zmanjševali delovna mesta učiteljev. To me res neizmerno veseli, saj pomeni, da presežkov učiteljev ne bo in da se bo mreža šol oz. programov - kljub jasnemu stališču ministrstva, da se novi programi na posamezne šole ne bodo razmeščali - širila. Omenjena dejstva se sicer nekako izpodbijajo z zadnjimi zahtevami vlade po zmanjšanju plačne mase za 15 % v javnem sektorju in odpuščanjih, toda ministrovim besedam gre najbrž verjeti, kajne?!
Kako (ne)predvidljivo je stališče, da se menda oba direktorja in župan MO Kranj z reorganizacijo strinjajo, kar je v bran precej spotakljivemu in kočljivemu (ra)združevanju javno povedal (prebral) tudi gospod minister Žiga Turk. Da ob vsem tem ne omenjam še nepravilnosti v delovanju sveta zavoda, med drugim tudi posredovanje (odstop) celotnega gradiva osebi, ki sploh ni članica sveta zavoda. Vse to so »malenkosti«, ki baje ne vplivajo dolgoročno na področje izobraževanja. Ali pač?!
Sodobno naravnani kurikuli v prenovljenih poklicnih in strokovnih programih stremijo za tem, da postanejo dijaki vešči svojega poklica, predvsem pa kritično razmišljujoči in odgovorni mladi ljudje. Sama kot kritično razmišljujoča in odgovorna odrasla oseba, zaposlena v javnem sektorju, nikakor ne morem mimo vzpostavljenega dvoma, ki se mi poraja ob vsej tej kloaki (ra)združevanja, postavljanja »vedejevstev« in iskanja argumentov, ki (z)držijo za ene, za druge pa ne ...
Bom po tej objavi le slučajno ponovno prejela zahtevo ene od inšpekcijskih služb o kakšni novi domnevni pobudi in zahtevi po pripravi pojasnila, poročila o izvedenih ukrepih in pripravi prilog, kakor se je že zgodilo v minulih dneh?
