V šolstvu za plače še 10 odstotkov manj
5.10.2012, avtor: (mz) / rubrika: aktualno
Vlada je včeraj sprejela proračun za leto 2013 in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Ta predvideva, da se bodo plače v osnovnem in srednjem šolstvu znižale za 10 odstotkov glede na drugo polletje 2012, v znanosti se bodo glede na leto 2011
znižale za 19 odstotkov, glede na leto 2012 pa za 8 odstotkov, v visokem šolstvu pa za 16 odstotkov glede na leto 2011 in za 8 odstotkov glede na leto 2012.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je danes s tem seznanil socialne partnerje – predstavnike združenj v vzgoji in izobraževanju, rektorje univerz, predstavnike kulturnih ustanov, sindikatov (Sviz je iz protesta sestanek obstruiral) …, ki so bili zaradi potez vlade zelo zaskrbljeni. Minister je dejal, da je osebno prizadet zaradi tolikšnega posega v plačano maso in je ob tem obžaloval, da izobraževanja, znanosti in kulture vlada ni umestila med področja s posebnimi ugodnostmi – med ta področja pa so uvrstili vojsko, policijo, pravosodje, celo Umar in vladno zakonodajno službo. Tako odločitev so na vladi utemeljevali s tem, da naj bi plače na v izobraževanju in kulturi v preteklosti nadpovprečno rasle. Šolskemu ministru je sicer uspelo pridobiti nekaj denarja nazaj, a to je po njegovih besedah kaplja v morje – številke tudi še niso povsem znane.
Na sestanku so se na predlog Glose nato dogovorili, da bodo ustanovili krizno koordinacijo, v sklopu katere se bodo deležniki ukvarjali s kriznim menedžmentom in skušali čim manj boleče prenesti zmanjšanje denarja. Minister meni, da ni dobro krčiti denarja kar povprek in da je treba razlikovati med pedagoškimi delavci in raziskovalci na eni strani in administrativnim in tehničnim osebjem na drugi.
Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev Slovenije (srednješolskih) je poudaril, da številke, ki jih je predstavil minister, niso povsem jasne in da prav tako ni jasno, kako udejanjiti tolikšno znižanje sredstev brez posegov v zakone.
Poudarila je, da v srednjih šolah ni rezerv, ker so plačane glede na število dijakov, a bodo kljub temu poskušali najti pot, ker ne želijo odpuščati. Eno od možnosti vidi v povečevanju učne obveznosti, a tudi ta je omejena s kolektivno pogodbo. Četudi skuša vlada na ravnatelje prenesti odgovornost za nižanje stroškov, so ti torej omejeni z zakonodajo.
Na vladno ravnanje se je odzvala tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki zastopa 74 tisoč javnih uslužbencev v sedmih reprezentativnih sindikatih. Njen predsednik Branimir Štrukelj je opozoril, da se vlada lahkotno poigrava s številkami. Kolikšno bo znižanje plačne mase, je po njegovih besedah pomembno vprašanja, ne katerega nihče ne zna odgovoriti. »Nisem prepričan, da vlada ve, kaj je sprejela. Upam, da bomo čim prej izvedeli, za kaj gre.« Poudaril je, da se je tokrat prvič zgodilo, da se vlada ni posvetovala s sindikati, ko je posegla v plače. V preteklih letih so bili s tem vsaj seznanjeni. Ob tem je napovedal, da bo odgovor KSJS skrajno oster in enoznačen. »Če bo vlada zaradi zmanjšanja proračuna odpuščala, sindikati ne moremo hkrati pristati na to, da se z zakonom o delovnih razmerjih in z zakonom o trgu dela poslabša položaj javnih delavcev, zato bo KSJS storila vse, da prepreči sprejetje teh zakonov – začeli bomo s postopki za naknadni zakonodajni referendum. V nekaj tednih bi lahko pripravili največje demonstracije v zgodovini naše države. Če ima vlada le namen znižati plače, pa je to mogoče razumeti kot pogajalski predlog.« Zato na KSJS zahtevajo, da se vlada eksplicitno odpove odpuščanjem.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj se je ob tem še vprašal, kako lahko minister za izobraževanje še vztraja na položaju. Slovaški minister, denimo, je ob manjšem krčenju denarja odstopil. A dr. Žiga Turk o odstopu ne razmišlja, saj meni, da je njegova dolžnost, da skrbi za svoje resorje, dokler meni, da lahko.
