Na zaostrovanje ne bodo pristali
4.9.2012, avtor: (mz) / rubrika: aktualno
Glavi tajnik Sviza Branimir Štrukelj je danes v imenu vseh članov sindikata (ti predstavljajo 75 odstotkov vseh, ki poučujejo, in sicer od vrtcev do univerz) zaželel vsem učencem in dijakom uspešno delo. Na sindikatu želijo, da se v tem šolskem letu dogodki ne bi odvijali v škodo otrok in da ne bi bili prav mladi največja žrtev socialnih konfliktov, ki jih je po njegovem mnenju slutiti glede na zaostrovanje in resnost okoliščin. Poskušali bodo vzdrževati konstruktivno ozračje med starši in učitelji, četudi se med obojimi povečuje napetost – med starši zaradi vse težjih socialnih razmer, med učitelji pa zaradi napovedi dodatnega zniževanja plač in odpuščanja, ki ga je avgusta naznanil premier. Po Štrukljevih besedah k slabemu ozračju pripomore tudi zmeda, ki jo povzročajo slabo načrtovane poteze ministrstva. Napovedano združevanje nekaterih ljubljanskih srednjih šol so namreč v zadnjem tednu nekoliko spremenili.
Kljub nameri ravnati konstruktivno ne bodo nič manj bojeviti, pravi glavni tajnik Sviza. Zelo je bil kritičen do predloga Zakona o visokem šolstvu, ki po novem ne bi več določal zgornje omejitve učne obveznosti profesorjev, temveč bi bila poljubna. Poleg tega zakon posega tudi na ključna vprašanja akreditacije programov. A za javno razpravo sta bila na voljo le dva dneva. Po mnenju sindikata se utegnejo dogodki zaostriti najprej prav na univerzitetnem področju.
Ob tem Sviz ne bo pristal na zaostrovanje standardov in normativov, ki so jih izvzeli iz Zakona o uravnoteženju javnih financ in nato vnesli v pogajanja o socialnem sporazumu. Gre za povečanje učne obveze za tri ure, povečanje števila otrok v razredih in vrtčevskih skupinah, opustitev normativa za heterogene skupine v vrtcih in zmanjšanje sočasne prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice. Prav tako nikakor ne bodo pristali na dodatno znižanje plač v letu 2013 – šolnikom so se plače ob varčevalnih ukrepih znižale za 5 odstotkov, torej več kot v kateri koli drugi skupini zaposlenih v javnem sektorju, ker so bila v izobraževanju plačna nesorazmerja že prej odpravljena. Sicer pa bodo s tajnim glasovanjem člane vprašali, ali naj se Sviz sploh pogaja o posegu v plače in število zaposlenih. Če bo odgovor negativen, bo obdobje socialnega miru končano, napoveduje Branimir Štrukelj. Sicer pa se bodo pogajanja o socialnem sporazumu nadaljevala prihodnji teden, torej po petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta (7. septembra 2012).
Ministra dr. Žigo Turka je glavni tajnik Sviza ob tem pozval, naj se javno opraviči šolnikom, ker je »junija v Državnem zboru s prirejenimi in neresničnimi podatki dokazoval, da pri nas učitelji delajo malo in slabo v primerjavi z evropskimi in da izobraževanju namenjamo v povprečju več denarja«. Dodaja, da smo v Evropi glede tega v sredini. Po njegovih besedah ne drži, da so finskim učiteljem v zadnjih letih za 15 odstotkov povečali učno obveznost, niti ne drži, da imajo zdaj 24 urno tedensko učno obveznost, pri čemer naj bi ura trajala 60 minut. To bi pomenilo, da imajo 32 ur učne obveznosti na teden, če pedagoška ura traja 45 minut. Branimir Štrukelj je ponovil, da je finska vlada z administrativno spremembo prikaza učne obveznosti zaščitila svoje učitelje pred napadi iz tujine (odzivi so bili, da so finski učitelji zato tako dobri, ker tako malo delajo), zato so po njegovih besedah zapisali, da je ura 60-minutna, a traja 45 minut. Podatki v publikaciji Key Data on Education in Europe 2012 kažejo, da imajo finski polnozaposleni učitelji, ki nimajo drugih obveznosti (denimo vodstvenih), na predmetni stopnji osnovnošolskega izobraževanja od 14 do 18 ur (60-minutnih) učne obveznosti na teden, primerljivi slovenski učitelji pa od 16 do 17 ur.
Večina držav v pogodbah o delovnem razmerju učiteljev opredeljuje število ur učne obveze. V šolskem letu 2012/11 je učna obveznost evropskih učiteljev obsegala povprečno od 19 do 23 ur na teden, to je malo več kot v letu 2006/07, ko je obsegala od 10 do 20 ur (Euridyce, 2009). Večina držav v pogodbah o zaposlitvi določa tudi delovno obvezo na teden – ta se giblje med 35 in 40 urami. Precej držav določa tudi, koliko časa mora biti učitelj navzoč na šoli – večinoma ne več kot 30 ur na teden.
Sviz se je ostro odzval tudi na okrožnico ministrstva šolam, v kateri jih poziva, naj učitelje obremenijo kolikor je mogoče, torej tudi s petimi urami povečane obremenitve. Toda to je po besedah Branimirja Štruklja mogoče le, če pouka ni mogoče drugače organizirati, zato je poziv nezakonit: »Če želijo varčevati, morajo spremeniti zakon, ne pa ga izrabljati za te namene!«
