Odziv ministra na očitke
18.7.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk se je danes ostro odzval na kritike, ki jih je sprožila uredba o financiranju visokošolskih zavodov. Pri tem je bil zelo neprizanesljiv do odzivov dekanke mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko dr. Nataše Vavpotič, ki je javno opozorila na finančne težave te fakultete – nadaljujejo se že vse od njene ustanovitve, zdaj pa so se še poglobile –, ter do Sviza in drugih sindikatov. »Dekanka naklepno govori neresnice, ko pravi, da uničujemo javno šolstvo v dobro zasebnega. Tudi navedbe Sviza, da naše ministrstvo ni naredilo nič, niso resnične. Na to raven razprave se ne bom spustil. Resnica je, da so vsi varčevalni ukrepi povsem enako prizadeli javno in zasebno izobraževanje. Slednje ni niti malo privilegirano. Del politike in sindikati so ga začeli demonizirati, nato so to prevzeli še na mariborski univerzi. A tako ravnanje je povsem demagoško. Edina razlika med javnimi in zasebnimi ustanovami je v tem, da zasebne ne linčajo javno ministrstva, da bi dobile več denarja, temveč iščejo notranje rezerve.« je povedal minister. Opozoril je, da so univerze še zmeraj financirane po dvanajstinah, kot so bile do zdaj, in da nobena fakulteta ni dobila še niti evra manj, »zato pritoževanje sproža dvom v temeljno posameznikovo korektnost in opravilno sposobnost«. Minister je sicer pritrdil opozorilom, da je bila omenjena fakulteta že od ustanovitve leta 2006 podhranjena, a dodal, da ima razdrobljene smeri in malo študentov. »Ne moremo več dajati vsakemu glede na njegove potrebe,« je opozoril minister in pohvalil vodstvo mariborske univerze, da je začela varčevati že zdaj in ne šele septembra.
Okrcal je tudi sindikate: »Sviz in drugi sindikati ne zamudijo nobene priložnosti, da poslabšajo ozračje med pogajalci za socialni sporazum. Vse za svojo promocijo in zato, da bi ohranili obstoječe stanje. Če bi podali svoje predloge za racionalizacijo, bi se laže pogajal z ministrom za finance. Na morem pa zagovarjati stališča, da je treba zagotoviti čim več denarja za čim manj dela.« Zavrnil je tudi očitek, da ministrstvo ni nič naredilo, saj da so visokemu šolstvu in znanosti vzeli za 20 milijonov manj denarja od načrtovanega, ohranili agencijo za knjigo, uredili avtorske pogodbe … Poleg tega so predlagali, da bi plače znižali še za odstotek ter ta denar namenili znanosti in visokemu šolstvu, a po ministrovih besedah glavni sindikalni pogajalec tega ni niti omenil.
Uredba je zdaj v vladni obravnavi, pri njenem oblikovanju pa so po navedbah ministra upoštevali razvojno stopnjo posamezne univerze, univerze pa bodo nato pri delitvi denarja morale upoštevati razlike med fakultetami. Univerze, ki se še razvijajo bodo tako prejele nekaj več denarja – o tem so se uskladili z rektorji.
Financiranje Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru nameravajo urediti v zakonu o financiranju visokega šolstva, ki ga bodo poslali v nadaljnje postopke prihodnje leto. Vpeljati nameravajo precej korenite spremembe, pri tam se ozirajo tudi po tujih rešitvah. Ob tem se bodo z univerzami dogovarjali glede pravi, ki bodo določala, katere programe financirati in v kakšnem obsegu. Pri tem bo treba po ministrovih besedah upoštevati tudi kakovost učiteljev in število diplomantov določenega programa.
Na ministrstvu so pripravljeni razmisliti tudi o tem, da bi programe in fakultete ponovno financirali neposredno – kot je bilo urejeno pred leti –, če bo tako tudi prevladujoče mnenje v akademski skupnosti. Minister si tega sicer ne želi, saj meni, da je najbolje, če univerze delujejo čim bolj avtonomno.
Vsled dogodkom v zadnjih dneh je še poudaril, da bo visoko šolstvo na letni ravni prejelo med 5 in 8 odstotki manj denarja. Takšno znižanje stroškov je po njegovem mnenju mogoče doseči z optimizacijo študijskih programov in brez ukinjanja le-teh.
Tudi očitek, da je bil čas za javno razpravo in sodelovanje deležnikov prekratek, je zavrnil: »Če bi zavlačevali, bi univerze pozneje dobile nižji obrok, zato bi bil ta znesek bolj okrnjen, šol pa večji. Poleg tega uredbe nismo vsebinsko spreminjali, vnesli smo le novo proračunsko omejitev. Z rektorji smo se dogovarjali dva tedna.«
Glede združevanja srednjih šol pa je minister povedal, da bo Srednja elektro-računalniška šola Maribor pridružena Tehniškemu šolskemu centru Maribor, a ostala bo na zdajšnji lokaciji, z istimi učitelji in dijaki, financiranje bo ostalo nespremenjeno, le ravnatelj bo dobil nad sabo še direktorja. S to potezo bodo omogočili obstanek nekaterim šolam v sklopu centra.
