Protestna izjava proti uničenju javnega šolstva
11.7.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
Danes so skorajda vsa strokovna združenja v vzgoji in izobraževanju, trije sindikati – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije ter Sindikat direktorjev in ravnateljev – in Dijaška organizacija Slovenije podpisali protestno izjavo Proti uničevanju javnega šolstva. Tokrat se je po besedah predsednice Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije dr. Andreje Hočevar prvič zgodilo, da so se strokovna združenja v javnem nastopu združila s sindikati, kar kaže, da si strokovni delavci ne prizadevajo le za boljše plače, marveč tudi za to, da bi jim bilo omogočeno delati strokovno. Med podpisniki so poleg omenjene zveze še naslednja strokovna združenja: Združenje ravnateljic in ravnateljev vrtcev, Skupnost vrtcev Slovenije, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, Društvo ravnateljev Slovenije (združuje srednješolske ravnatelje), Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije, Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, Društvo učiteljev podružničnih šol Slovenije in Društvo šolskih knjižničarjev.
Protestno izjavo so podpisali zaradi zaskrbljenosti, da bodo vladni varčevalni posegi dolgoročno škodovali javnemu šolstvu in s tem poslabšali izobrazbeno raven slovenskih državljanov. Podpirajo tudi protestno izjavo dekanov fakultet, ki
izobražujejo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter protestno izjavo ljubljanske Filozofske fakultete proti uničenju in razvrednotenju visokega šolstva. Sicer pa za izobraževanje pristojnemu ministrstvu očitajo, da so (načrtovane) spremembe nedomišljene in da ne nastajajo v sodelovanju s strokovnjaki in praktiki. Ob tem verjamejo, da bomo lahko izšli iz krize le z več vlaganji v izobraževanje, znanost in kulturo, saj so to področja, kjer se rojevajo nove zamisli, alternativne rešitve in razmislek o naši stvarnosti. Zato pozivajo vlado, naj opusti zaostrovanje standardov in normativov in naj ne zmanjšuje količine proračunskega denarja za financiranje javnih vrtcev, šol in visokega šolstva. Nasprotujejo skratka povečanju števila otrok v oddelkih (v vrtčevskih oddelkih prvega starostnega obdobja je že zdaj uveljavljen fleksibilni normativ 14 otrok, poleg tega ne dosegamo predpisane kvadrature igralne površine na otroka), rušenju koncepta svetovalnega dela v vrtcih, šolah in dijaških domovih, krnitvi knjižnične dejavnosti in slabšanju vseh drugih standardov in normativov. Ob tem se zavzemajo za ohranitev podružničnih šol. Zelo so bili kritični do tega, kako je potekal proces združevanja srednjih šol. Temu sicer ne nasprotujejo, če je združitev potrebna, le ministrstvu očitajo, da so roki odločno prekratki in da premalo sodeluje z ravnatelji in drugimi zaposlenimi. Podobno se dogaja tudi na osnovnošolski ravni glede podaljšanega bivanja, saj ministrstvo vztraja pri ločitvi interesnih dejavnosti od podaljšanega bivanja, da ne bi po nepotrebnem dvakrat plačevali programa. S tem načeloma ne bi bilo nič narobe, če se tega ne bi lotili tik pred zdajci in precej nedomišljeno. Tako še zdaj mnogi ravnatelji ne vedo, kako v prihodnjem šolskem letu organizirati podaljšano bivanje, da bodo zadostili zahtevam ministrstva, in kako ga bodo izpeljevali glede na prijave.
A vlada v pogajanjih o novem socialnem sporazumu (nadaljevala se bodo jutri) vztraja pri načrtovanih spremembah, ki jih je želela vnesti že v varčevalni zakon. Nekatere zahteve celo zaostruje. Tako naj bi po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja nameravali učno obveznost učiteljev povečati zdaj celo za tri ure (prej za eno). Na Svizu bodo kakršno koli zaostrovanje standardov in normativov zavrnil, sploh so prepričani, da z letošnjim 1. septembrom sprememb niti ni mogoče vpeljati.
Dijaška organizacija Slovenija pa opozarja na skrb vzbujajoče socialno stanje dijakov, saj so mnogi ostali brez štipendij in otroških dodatkov. Zato so ustanovili sklad za enkratno denarno pomoč dijakom. Ob tem so zaskrbljeni tudi zaradi načrtovanih posegov v izobraževanje, ker potekajo brez analiz.
