Protestna izjava Filozofske fakultete UL
22.6.2012, avtor: Senat in Upravni odbor FF / rubrika: aktualno
Visoko šolstvo kot celota, Univerza v Ljubljani (UL), Filozofska fakulteta (FF) kot njena ustanovna članica, študenti in zaposleni smo kot javni delavci in intelektualci dolžni slovensko javnost in politiko opozoriti na večplastno škodljivost vladne protikrizne strategije in z njo povezanih t. i. protikriznih varčevalnih ukrepov. Izhajamo iz prepričanja, da je kakovostno univerzitetno znanje mlade generacije ključni razvojni dejavnik za dvig blaginje in kakovosti življenja v Sloveniji. To nujno pomeni vsestranski razvoj vseh disciplin, vključno z družboslovjem, humanistiko in umetnostjo. Hkrati je javno in brezplačno visoko šolstvo ob dostopnem zdravstvu in razvejani kulturi temelj socialne in s tem pravične, solidarnostne države. Drastično zmanjšanje proračunskih sredstev za financiranje javnega visokega šolstva in znanosti ocenjujemo kot uvod v široko privatizacijo visokošolskega prostora in začetek nenadzorovanega razkroja visokega šolstva kot javne službe.
Sedanja ekonomska kriza v Evropi in Sloveniji ni samo posledica pomanjkljivosti in napak slovenske ekonomske politike, saj je sedanja ekonomska kriza strukturna. Spornost varčevalne politike slovenske vlade je tudi v tem, da se ne upira prevladujoči svetovni ekonomski politiki. Ključni razlogi za krizne razmere v Sloveniji pa so prevlada interesov finančnih oligarhij, od države tolerirana siva ekonomija in divje lastninjenje, ne pa potratnost javnega sektorja in socialne države. Krepko znižana sredstva za delovanje visokega šolstva in znanosti ne omogočajo ohranjanja mednarodno priznane kakovosti študija na UL. Ti posegi bodo študentom omejili dostop do univerzitetne izobrazbe. Načrtovane šolnine, tudi pod krinko vpisnin in izrednega študija, bodo še povečale socialno razslojenost in neenakost med regijami.
Študij (izobraževanje in raziskovanje) humanističnih in družbenih ved ni samo javno dobro. Ta študij je skrb za skupno dobro: skupno dobro je to, kar omogoča pravičnost in humanost sodobne družbe. Skupno dobro pomeni, da humanistične vede izražajo in artikulirajo družbeno, kulturno in politično dogajanje. Vrednost humanističnih ved ni samo teoretska, temveč zgodovinska. FF ni samo izobraževalna in raziskovalna, temveč tudi kulturna ustanova.
Radikalno zmanjševanje sredstev za Filozofsko fakulteto nas bo že pred začetkom študijskega leta 2012/13 postavilo pred neprostovoljno izbiro med zmanjšanjem števila zaposlenih in dodatnim znižanjem materialnih standardov na eni strani ter uvajanjem šolnin na drugi strani. Študenti in zaposleni na Filozofski fakulteti že desetletja delamo v neznosnih prostorskih razmerah (2.55 m2 na rednega dodiplomskega študenta). Napori, ki jih v teh pogojih vlagamo v študij in raziskovanje, so zato naš zelo konkreten, vsakodneven prispevek k “varčevanju”! Ob uveljavitvi bolonjske reforme nam država ni zagotovila sredstev oz. novih zaposlitev za izvedbo dodatnega leta študija. Tako smo državi “privarčevali” za najmanj petino finančnih sredstev, a smo bili namesto podpore deležni javnega očitka, da smo takorekoč družbeni paraziti. Hkrati opozarjamo na specifičnost Filozofske fakultete, ki kot osrednja humanistična in pomembna družboslovna ustanova razvija veliko število temeljnih znanstvenih disciplin in izvaja vrsto zelo raznorodnih študijskih programov, predvsem za izobraževanje učiteljev. Humanistične in družbene vede na FF imajo svojo neposredno aplikacijo v osnovnem in srednjem šolstvu, ki brez njih sploh ne bi obstajalo. Združevanje teh programov je vsebinsko neizvedljivo in s strokovnega stališča nesprejemljivo. Temeljni humanistični študiji na FF se medsebojno povezujejo in navezujejo drug na drugega, ukinjanje katerega od njih zaradi »zmanjšanja porabe« bi zato oškodovalo tudi preostale.
Trenutna politika slovenske vlade na področju izobraževanja, znanosti in kulture ter glavne napake sedanje vlade na tem področju izhajajo iz napačnega dojemanja znanja in vedenja. Meriti humanistiko po učinkovitosti je tako, kakor če bi standard neke države merili po normativih za gradnjo stanovanj, ne pa po tem, kako ljudje v hišah živijo, kako čutijo in mislijo.
Študentke, študenti, zaposleni na FF se zavedamo kriznih razmer, vendar odgovorno opozarjamo, da sprejeti ukrepi prinašajo razkroj in razvrednotenje javnega visokega šolstva.
Zato študenti in zaposleni na FF UL zahtevamo:
1. Tako višino javnih sredstev, ki omogoča ohranitev in neokrnjeno izvedbo vseh akreditiranih programov na obeh stopnjah brez šolnin.
2. Ustrezno obravnavo temeljnih znanosti, ki so odločilnega pomena za dolgoročni družbeni, gospodarski in kulturni razvoj, čeprav ne prinašajo takoj dobička.
3. Ohranitev zakonsko določene neposredne pedagoške obremenitve učiteljev in sodelavcev, ki jim omogoča znanstveno-raziskovalno delo kot predpogoj za kakovosten pedagoški proces.
4. Tekoče nadomeščanje zaposlitev po upokojitvi in ohranitev vseh obstoječih delovnih mest (vključno s honorarnimi zaposlitvami in zaposlitvami za določen čas).
5. Ustrezno materialno podporo mednarodnim izmenjavam študentov in učiteljev.
6. Ohranitev in razvoj infrastrukturnih pogojev in podpornih dejavnosti, na katerih sloni naše raziskovalno in študijsko delo.
