Tuji jeziki
21.6.2012, avtor: (mz) / rubrika: aktualno
Pedagoški inštitut je tik pred koncem minulega šolskega leta predstavil izsledke Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah, v kateri so (pri nas) preverjali znanje angleščine in nemščine. Izkazalo se je, da so naši devetošolci v slušnem razumevanju in pisnem sporočanju pri obeh jezikih nadpovprečni v primerjavi z učenci iz 16 sodelujočih držav ali regij – Anglije, Belgije (vse tri jezikovne regije), Bolgarije, Estonije, Francije, Grčije, Hrvaške, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Španije in Švedske – v bralnem razumevanju pa povprečni. A vendar so dosežki 41 odstotkov učencev pri bralnem razumevanju v angleščini slabši od pričakovanih – ne dosegajo torej ciljev, ki so določeni v veljavnih učnih načrtih.
Z raziskavo so preverjali raven znanja tujih jezikov ob koncu obveznega izobraževanja, z namenom oblikovati evropski indikator jezikovnih kompetenc. Preverjali so znanje dveh tujih jezikov - države so lahko izbirale med angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino in španščino. Pri nas je bila angleščina izbrana kot prvi testirani jezik, nemščina pa kot drugi.
Podatki so pokazali še, da pri angleščini od 47 do 67 odstotkov devetošolcev presega cilje učnega načrta, a pričakovani dosežki ob koncu obveznega izobraževanja so pri nas nižji od priporočil Evropske komisije. Tudi pri nemščini od 20 do 28 odstotkov učencev presega raven znanja, ki je predvidena ob koncu devetega razreda. Toda zapisali smo že, da precejšen delež učencev ne dosega niti najnižje ravni znanja, ki ju določata učna načrta obeh jezikov.
Boljši so dosežki pri angleščini. Toda razlika med jezikoma ni velika, če upoštevamo, da se začnejo nemščino učiti tri leta pozneje od angleščine in da so se nekateri učenci učili nemščino le eno šolsko leto pred preverjanjem, angleščino pa pet let.
Raziskovali so tudi, kateri okoljski dejavniki vplivajo na dosežke. Tisti, ki se začno učiti tuji jezik zgodaj, imajo boljše dosežke, podobno drži za tiste, ki znajo več tujih jezikov ali antične jezike ter katerih starši obvladajo testirani jezik. Dosežki so boljši, če so učenci v stiku s tujim jezikom ali ga uporabljajo za delo z mediji, če jezik pogosteje uporabljajo med učnimi urami, če menijo, da je znanje jezika uporabno in da se ga zmorejo naučiti. Zanimivo je tudi to, da so učenci pri obeh jezikih nadpovprečni v slušnem razumevanju in pisnem sporočanju, povprečni pa v bralnem razumevanju. Zakaj je tako? Dr. Karmen Pižorn, docentka za didaktiko angleščine na ljubljanski Pedagoški fakulteti poudarja, da bralnih zmožnosti ne razvijamo ob branju le kratkih besedil – brati moramo tudi avtentična in daljša besedila.
Raziskava poraja vprašanje, kaj se dogaja pri pouku, da so razlike med najboljšimi in najslabšimi učenci tako velike. Omenjena strokovnjakinja opozarja, da premnoge učence zgubimo, ker na ugotovimo dovolj hitro, kakšne težave imajo, in jim ne ponudimo dovolj učinkovite pomoči, da bi lahko napredovali. Pri 12 odstotkih učencev je bralno razumevanje pri angleščini tako slabo, kot da sploh ne bi hodili k pouku tega jezika. Enako drži za 21 odstotkov učencev pri nemščini. Nekateri učenci so v stiku s tujim jezikom tudi zunaj pouka, drugi pa ne. A vemo, da se tujega jezika ne moremo naučiti le pri pouku. Zelo je torej pomembno, kaj se dogaja zunaj šole. Strokovnjakinja pravi, da imamo veliko dela, saj moramo ugotoviti, kako pomagati slabšim, da bodo segli kakšno raven višje. »Želimo si, da bi presegli osnovno raven, na kateri potrebujejo še podporo, in bi tako dosegli neodvisno raven ter postali samostojni govorci, bralci in pisci.« Rešitev vidi v diferenciaciji pouka. Pomisliti je treba namreč tudi na tiste, ki imajo veliko znanja, in ugotoviti, kako jim omogočiti, da bodo napredovali skladno s svojimi zmožnostmi. A ena od ovir pri nas je tudi to, da ne ugotavljamo, kateri učenci so nadarjeni za jezike, in jim zato ne ponujamo posebne obravnave.
