O aktualnih dogodkih in novostih v prihodnjem šolskem letu
19.6.2012, avtor: (mz) / rubrika: aktualno
Pravilnik o šolskem koledarju
Pravilnik o šolskem koledarju sicer še ni potrjen, a po besedah ministra dr. Žige Turka o njegovi vsebini ne želijo razpravljati s tistimi, ki za dialog o nameravanih spremembah nimajo pravne podlage. Te besede so bile namenjene Svizu, ki je opozoril, da šolsko ministrstvo s spremembami glede ureditve podaljšanega bivanja krši stavkovni dogovor, v sklopu katerega so sklenili, da se bodo o standardih in normativih pogajali v okviru socialnega sporazuma. Na ministrstvu pa zatrjujejo, da pri tem ne gre za poseg v standarde in normative, ker za podaljšano bivanje ni opredeljen predmetnik. A s tem se poleg Sviza ne strinja tudi Združenje ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije.
Danes so na ministrstvu opozorili, da se za otroke in starše ne bo spremenilo nič. Šole pa bodo morale poskrbeti, da interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk ter druge dejavnosti ne bodo potekale hkrati s podaljšanim bivanjem. Ogniti se hočejo temu, da bi dvakrat plačevali program za istega otroka. Tako bodo šole lahko omenjene dejavnosti umestile v čas takoj po pouku, nato pa bo potekalo podaljšano bivanje, ali obrnjeno. Za tistega otroka, ki v nekem trenutku ne bo imel dejavnosti, bo na voljo podaljšano bivanje. Formalna opredelitev organiziranega časa po pouku se torej ne spreminja – ne vpeljujejo denimo varstva po 15.45 uri. Zaradi tega ukrepa se zna zgoditi, da nekateri učitelji ne bodo izpolnjevali polne delovne obveznosti.
Na ministrstvu so se za spremembo odločili na podlagi mnenja, ki ga je računsko sodišče podalo glede vrtcev – opozorili so namreč, da je nesmotrno, če potekajo dejavnosti, ki jih starši plačujejo, v času, ko poteka program vrtca. Člen pravilnika pa nameravajo še natančno opredeliti, in sicer tako, da bo ravnateljem omogočal čim večjo prožnost.
Po predlogu pravilnika se lahko pouk začne najprej ob 7.30 uri – pri tem so se želeli prilagoditi vozačem. Nov je tudi člen, ki določa, da morajo šole pripraviti proslavo pred dnevom državnosti. Na ministrstvu pojasnjujejo, da to proslavo morajo imeti, lahko pa jo tudi združijo s sklepno prireditvijo ob podelitvi spričeval.
Združevanje šol
Minister dr. Žiga Turk je glede združevanja šol povedal, da so se o tem z ravnatelji šol, ki jih nameravajo zdaj združiti, z vpletenimi šolami pogovarjali že leta 2007, a so jih tedaj umestili v drugi krog združevanja, ki poteka zdaj. Direktor direktorata za srednje in višje šolstvo dr. Jurij Šink je povedal, da se z združevanjem skušajo prilagajati upadanju številčnosti generacij, in tako ohraniti deficitarne programe, ki na samostojni šoli ne bi mogli ostati, na centih pa bi lahko. Programi in lokacije šol pa naj bi ostali isti. Pri tem niso upoštevali le velikosti šol, marveč tudi to, ali so šole z enakimi programi blizu in so morda že zdaj učitelji poučevali na več šolah. Prednost združevanja šol vidi tudi v tem, da bodo kot del centrov lahko kandidirale za evropski denar, da je v centrih manj osipa, ker dijaki lahko prehajajo v manj zahtevne programe, da omogočajo lažjo prehodnost na terciarne programe, da laže privarčujejo pri podpornih službah, da v sklopu centrov delujejo tudi medpodjetniški izobraževalni centri … zagotovil je, da učitelji ne bodo zgubili služb, ker bi njihova mesta zasedli zdajšnji ravnatelji, veliko delovnih mest bi lahko ohranili ali celo pridobili zaradi evropskega denarja – vsako leto v srednje šolstvu namreč zgubi delo od 80 do 100 učiteljev zaradi manjšega vpisa.
Natančnih podatkov o stroških zaradi združevanja šol nimajo. Ustanovitvene akte pa naj bi spremenili prek poletja. Združili naj bi 16 šol, pogovarjajo pa se s še nekaterimi, ki jih bodo združili v prihodnje.
Novosti v prihodnjem šolskem letu
Zdaj socialni dialog še poteka, zato glede standardov in normativov ni še nič znanega. Pouk pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku bo potekal v manjših skupinah (ne gre več za heterogene, homogene skupine ali nivojski pouk), pri oblikovanju katerih ima šola popolno avtonomijo. Nov pravilnik o šolski dokumentaciji je že v pravni presoji – omogočal bo, da šola vodi dokumentacijo v e-obliki, če želi pa tudi papirnati. S tem naj bi bilo manj administracije za učitelje. Manj administracije in poenostavljene postopke naj bi prinesel tudi nov zakon o šolski prehrani.
