Želijo graditi mostove
14.6.2012, avtor: (mz) / rubrika: aktualno
»Ne želimo, da se poslabša kakovost vzgoje in izobraževanja in da bi bili prizadeti otroci iz socialno šibkih družin. A mnenja o tem, ali zaostritev standardov in normativov neposredno poslabša kakovost pouka, so različna. Zato je opredeljevanje glede tega tvegano in ga prepuščamo strokovnjakom.« To je povedal predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) dr. Anton Meden na prvem jubilejnem srečanju, na katerem so spregovorili o kakovosti v vzgoji in izobraževanju, in sicer o ugotavljanju in zagotavljanju te.
Zveza te dni obeležuje prvo leto delovanja. Ustanovilo jo je 11 regionalnih aktivov svetov staršev, ki pokrivajo približno tretjino osnovnih šol, tudi nekaj vrtcev in srednjih šol. Nedavno je bil ustanovljen še goriški aktiv, ki zajema goriške, ajdovske in vipavske šole, jeseni pa lahko pričakujemo še enega na območju Grosuplja. Po besedah predsednika zveze dr. Antona Medena želijo v tej nacionalni starševski organizaciji spodbujati dejavno vlogo staršev in s tem pripomoči h kakovosti vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh. Pridružili pa so se tudi Evropski zvezi staršev ter ugotovili, da so nekatera vprašanja, s katerimi se ukvarjajo starši po Evropi, zelo podobna, denimo umestitev počitnic. Tako je evropska zveza staršev sprejela sklep, da morajo biti prilagojene šolarjem, torej njihovemu ritmu dela in počitka. Glede novega šolskega koledarja pa je predsednik domače zveze dejal, da pač ni mogoče ustreči vsem, nova regionalna porazdelitev glede počitnic pa je za Ljubljano in regije ob njej ugodnejša od prejšnje. Sami so si prizadevali, da bi začetek počitnic uskladili s koncem ocenjevalnega obdobja, a je ostalo po starem.
Na ZASSS so z dozdajšnjim delovanjem zadovoljni. Tako so med drugim obravnavali novelo Zakona o osnovni šoli in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ta ni prišla v parlamentarno obravnavo), pripravili več posvetovanj, predstavili so primerjavo cen delovnih zvezkov … Slednje nameravajo storiti tudi letos, saj se je izkazalo, da se nekateri njihovi podatki precej razlikujejo od tistih, ki so zbrani v aplikaciji Trubar na šolskem ministrstvu. Člani zveze so tudi predstavniki nekaterih delovnih skupin na ministrstvu. Predlagali so, da bi se z ministrom redno srečevali, da bi imeli svojega predstavnika v vseh delovnih skupina in da bi jih ministrstvo sprejelo kot enakovrednega partnerja.
Zbrane je na kratko obiskal tudi minister dr. Žiga Turk. Zahvalil se jim je za plodno sodelovanje pri optimizaciji šolskega sistema in tudi pri racionalizaciji šolske mreže ter poudaril, da bi bilo sodelovanje s starši dobro uzakoniti, saj je šolstvo storitev, ki je namenjena njihovim otrokom. Pomoč staršev pričakuje tudi pri modernizaciji šolskega sistema, v sklopu katere bodo izobraževanje prilagodili 21. stoletju. Za Šolske razglede pa je nato povedal, da so začeli dihati tudi po vsebinski plati, ne le po finančni. Pri tem se bodo zgledovali po prvinah, ki jih priporoča OECD, in sicer so to ustvarjalnost, značaj, sodelovanje, radovednost, zaupanje.
Po predavanju direktorja Šole za ravnatelje dr. Andreja Korena o kakovosti v vzgoji in izobraževanju (o projektu samoevalvacije in zunanje evalvacije, ki ga zdaj izpeljujejo) se je vnela živahna razprava. Predstavniki aktivov so tako poudarili, da bi bilo treba čim prej v samoevalvacijo šol zajeti tudi starše in učence, kar je bilo sicer načrtovano, a še ni zaživelo. Pristojne pozivajo, da uzakoni tudi zunanjo evalvacijo, tako kot je že prej samoevalvacijo. Težave pri slednji pa vidijo v tem, da hitro lahko preraste v samohvalo – začnemo si gledati skozi prste. Opozorili so, da se je povprečna ocena dvignila, da nezadostnih ocen tako rekoč ni, da skoraj nihče več ne ponavlja razreda, znanje pa se je poslabšalo. Eden od staršev se je nostalgično spomnil starih časov: »Ko smo mi vstopili v šolo, smo kot pionirji prisegli, da se bomo pridno učili, spoštovali starejše, ljubili domovino, kakršna koli je že bila, zdaj pa otrokom najprej zdeklamirajo otrokove pravice. Kaj pa dolžnosti? Seveda bi se morali tudi starši zazreti vase in otroke vzgajati za odgovornost.« Počutijo se tudi omejene, saj morajo na svetu staršev zelo previdno izreči kritike, če sploh, ker jih po njihovih izkušnjah šolniki zelo slabo prenašajo. Bojijo se tudi, da ne bi zato trpeli njihovi otroci. Ponekod se dogaja, da je sodelovanje s starši le formalno: »Dokumenti kažejo, da smo pri odločitvah sodelovali, a pogosto nas pokličejo zadnji hip, da le z dvigom rok potrdimo, kar je že dogovorjeno.« Ugotovili sicer so, da je sodelovanje s starši v osnovni šoli že zelo napredovalo – na mnogih šolah je zelo zgledno –, a ko pridejo v srednjo šolo, se počutijo, kot da bi se vrnili v kameno dobo. Pogrešajo tudi možnost, da bi ravnatelj lahko odpustil nekakovostnega učitelja: »Na šoli že dolga leta poučujeta dve anglistiki. Vsako leto poteka oster boj staršev za tisto, ki učence nauči dovolj, da nimajo nato težav v srednji šoli.« A dr. Andrej Koren je pristavil, da odpuščanje ni rešitev. To vidi v tem, da ravnatelj zna slabega učitelja pripeljati do boljšega dela. Ogledalo so starši nastavili tudi sebi in poudarili, da morajo pri sodelovanju s šolo preseči interese lastnih otrok in delovati v dobro vseh. Srečanje so sklenili z mislijo, da želijo graditi mostove in ne stati na nasprotnem bregu.
