Srečanje po petintridesetih letih
6.6.2012, avtor: Helena Murgelj / rubrika: utrip
Po petintridesetih letih odkar smo opravile maturo, smo se prvo junijsko soboto v Vili Otočec na Otočcu srečale gimnazijke 4. e razreda tedanje novomeške pedagoške gimnazije. Srečanja ob tej obletnici se je udeležila le tretjina sošolk. Vesele smo bile, ker se nam je pridružila tudi razredničarka, profesorica slovenščine Jožica Jevnikar. Na srečanje nas je prišlo le sedem, torej pravljično število. Tudi večer je bil pravljično topel in prežet s pozitivno energijo. Pogovarjale smo se o vsem mogočem; vsaka od nas si piše svojo zgodbo oziroma nam jo izpisuje življenje. Beseda je tekla o spominih pred petintridesetimi leti, ko smo opravljale maturo, pa o sošolkah in sošolcih, službah, otrocih, učencih ... Razmišljamo pa počasi že o odhodu v pokoj, saj sta dve naši sošolki že upokojeni. Srečanje nas je vse obogatilo in domov smo odšle s polnimi srci čudovitih vtisov. Sošolka Mihaela Jelenc je vsaki podarila vizitko, ki jo je izdelala sama, in vanjo zapisala:
"Zakaj živimo, če ne zato, da smo srečni. Zakaj sanjamo, če ne zato, da uspevamo. Zakaj ljubimo, če ne zato, da smo ljubljeni. Zakaj imamo prijatelje, če ne zato, da smo z njimi. Da bi bili srečni, uspešni, ljubljeni, prijatelji ... Da bi se še dolgo srečevali in obujali spomine!"
Sklenile smo, da se spet skupaj srečamo ob 40. obletnici mature. Takrat pa si želimo ponovno obiskati stavbo novomeške gimnazije in nadaljevati druženje v veselem razpoloženju.
