Primerjalne mednarodne analize
20.4.2012, avtor: mizkš / rubrika: aktualno
V zadnjih dneh so se v medijih pojavili različni zapisi, ki obravnavajo primerjalne mednarodne analize na področju izobraževanja. Da bi bilo dejansko stanje čim bolj jasno prikazano, smo na ministrstvu pripravili prikaz primerjalnih mednarodnih analiz, ki smo jih povzeli zlasti po raziskavi Education at a Glance (2011).
1. Izobrazbena struktura:
Izobrazbena struktura prebivalstva v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami članicami ali partnericami OECD dobra, saj ima 83% (2009) odraslih v starosti od 25-64 let dokončano najmanj srednješolsko raven izobrazbe in jo to uvršča v sam vrh držav (na petem mestu). Primanjkljaj je le na terciarni ravni, kjer Slovenija pri diplomantih, ki diplomirajo do 30 leta zaostaja za 11,8 odstotnih točk za povprečjem držav OECD, ki znaša 38,6 odstotkov.
2. Financiranje po učencu/študentu:
V državah OECD se v povprečju nameni nekoliko več za izobraževanje kot v Sloveniji. Na terciarni ravni države porabijo v povprečju dvakrat več kot na drugih ravneh. Slovenija na primarni in sekundarni ravni namenja nekoliko manj sredstev za izobraževanje na posameznika, le za predšolsko vzgojo vlaga nadpovprečno več denarja. Večina javnega vlaganja na področju izobraževanja je namenjene za plače učiteljev in za drugo osebje. V državah OECD plače (2008) predstavljajo v povprečju 79,2 % tekočih izdatkov na vseh ravneh do terciarnega izobraževanja, v Sloveniji je v letu 2008 bilo za vse ravni do terciarne ravni izobraževanja namenjeno za plače učiteljev 77%, kar je za dve odstotni točki manj od povprečja OECD držav.
3. Delež vlaganja iz vseh javnih sredstev za izobraževanje in delež BDP za izobraževanje:
V Sloveniji (2008) se za izobraževanje iz vseh javnih sredstev namenja nekoliko manjši delež sredstev kot je povprečje v državah OECD (13,3%), Slovenija je v tem letu namenila 11,8% javnih sredstev za izobraževanje. Od tega četrtino (2,7%) za terciarno raven izobraževanja ter 7,9% za vse druge ravni izobraževanja. OECD države so v letu 2008 namenile v povprečju skupaj 5,9% svojega BDP za izobraževanje. Slovenija namenja 5, 4% svojega BDP za izobraževanje, kar je nekoliko pod povprečjem OECD držav.
4. Dostopnost izobraževanja:
Dostopnost izobraževanja na vseh ravneh izobraževanja je dobra. Slovenija ima v letu 2009 in v starostni kategoriji 15-19 vključenih 91% populacije v proces izobraževanja in s tem deležem spada v sam vrh držav članic in držav partneric OECD. Podobno je tudi na vključenosti populacije v starosti od 20-29 let, kjer je število vključenih v izobraževanje v letu 2009 znašalo 34% populacije, kar je nekoliko višje od povprečja držav OECD, kjer je vključeno 26% populacije.
5. Število učencev v razredu:
V Sloveniji je v povprečju nekaj več kot 18 učencev v oddelku primarnega izobraževanja, kar je nekoliko manj od povprečne velikosti oddelka držav OECD (21,4 v oddelku). Manj učencev od povprečja OECD držav (24 učencev) je tudi v nižjem srednjem izobraževanju, saj jih je v Sloveniji nekoliko manj od 20 učencev v oddelku.
6. Število učencev na učitelja:
V Sloveniji je (2009) na primarni ravni izobraževanja slabih 17učencev na učitelja (16,8) in v sekundarnem izobraževanju nekaj več od 14 učencev (14,3) na učitelja, kar je nekoliko manj od povprečja v državah OECD.
7. Število otrok na vzgojitelja:
Število otrok, starih 4 in več let, za katere skrbi posamezen vzgojitelj, je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa vzgoje in izobraževanja. V 27 državah EU je leta 2008 en vzgojitelj v povprečju skrbel za 13,7 otroka. Število otrok na posameznega učitelja upada, kar kaže na izboljšanje razmer in možnost za boljšo kakovost procesa. Manj od povprečja ima 14 držav, med katerimi je tudi Slovenija, ki je med tistimi štirimi državami z manj kot 10 otroki na enega vzgojitelja. V Sloveniji je v vseh opazovanih letih na enega vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v povprečju 8 otrok, pri čemer je v drugem starostnem obdobju nekoliko več otrok v skupini (9,4). V šolskem letu 2000/01 je bilo na enega vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v povprečju skupaj 8,8 otroka.
8. Število ur poučevanja: V Sloveniji učitelji porabijo nekoliko manj ur za neposredno delo v razredu kot je povprečje držav OECD, vendar je razmerje med primarnim in sekundarnim sektorjem enako kot velja za države OECD, saj je več pouka v primarnem sektorju. Po podatkih OECD je v Sloveniji v letu 2009 je učitelj poučeval na primarni ravni 690 ur letno (v srednji šoli 633 ur). Povprečje OECD na primarni ravni je bilo 779 ur letno (v srednji šoli 656 ur) Služba za odnose z javnostmi MIZKŠ
