Odziv MIZKŠ na na trditve Sviza
16.4.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) se je danes odzvalo na trditve Sviza, da je minister dr. Žiga Turk z okrožnico, ki jo je v petek, 13. aprila, naslovil na vrtce in šole v zvezi z napovedano stavko, kršil ustavo, ko je zakone tolmačil tako, da je stavka v šolstvu omejena. Tem trditvam ostro nasprotujejo. Na ministrstvu pravijo, da so vrtce in šole v okrožnici zgolj seznanili s potekom stavke, kot to določa Zakon o stavki. Poudarjajo, da je to z okrožnico 6. aprila 2000 storil tudi tedanji minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga (te stavke nato ni bilo, saj so sklenili dogovor z dr. Janezom Drnovškom). V njegovi okrožnici je skoraj enako zapisano, kakšna so v skladu z istim zakonom določila in priporočila v primeru stavk. Tudi on je pričakoval, da bodo poskrbeli za učence in dijake, še posebno za njihovo varnost. Na MIZKŠ pravijo, da je zanimivo to, da tedanja okrožnica ni spodbudila negodovanja in obtožb o neustavnosti ravnanja takratnega ministra. Po njihovih navedbah naj bi tedaj glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj takrat poudaril, da so sindikati v sporu z vlado, ne z otroki, zato bodo na šolah poskrbeli za jutranje varstvo, podaljšano bivanje in prehrano otrok ..., in da so zaposleni v šolstvu odločeni braniti družbeni ugled in status učiteljskega poklica ne glede na to, ali bo stavka plačana ali ne. V zapisu za javnost pa niso navedli, ali so tudi takrat bili kdaj prej sklenjeni dogovori, da bo prihodnja stavka plačana, če ne bodo izpolnjene dogovorjene zahteve - tako kot so se leta 2010 dogovorili, da bo prihodnja stavka (torej zdaj napovedana) plačana, če ne bodo izpolnjeni dogovori. In zdaj niso izpolnjeni dogovori, denimo, glede odprave plačnih nesorazmerij in izplačila regresa.
Na Svizu odgovarjajo, da je med okrožnicama bistvena razlika, in sicer ta, da se v okrožnici leta 2000 niso sklicevali na 7. člen Zakona o stavki, ki ga opisujejo kot najbolj spornega v tokratni okrožnici, saj za šolstvo ne velja. Če bi ta člen veljal, bi moral mimimum delovnega procesa opredeljevati poseben zakon.
Tudi očitek, da bi imeli šole v stavki leta 2000 odprte, ma Svizu zavračajo: " Šole bi bile zaprte, a dogovorjeno je bilo, da na podoben način, kot je zdaj dogovorjeno za vrtce, zagotovimo varstvo tudi za nižje razrede osnovne šole. Za otroke, ki bi prišli v šolo, bi pripravili aktivnosti, ne pa tudi pedagoškega procesa. In le v tem je razlika glede ostrine obeh napovednih stavk." Poudarjajo še, da so zdajšnjo stavko zaostrili zaradi vsebinskih razlogov. Pred dvanajstimi leti naj bi namreč šlo le za zboljšanje položaja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S tokratno stavko pa sindikat in zaposleni branijo tudi kakovost javnega šolstva, standarde in normative in že pridobljene pravice.
